Ste že kdaj občutili neprijetno bolečino na zadnji strani kolena, ki se pogosto pojavi med hojo po hribu navzdol, daljšem sedenju ali ob daljši stoji? Morda ste sprva pomislili na meniskus, vez ali celo išias – a obstaja še en, pogosto spregledan krivec – tendinopatija popliteusa!
Tendinopatija popliteusa je stanje, za katerega je značilno vnetje ali degeneracija tetive popliteusa, mišice, ki se nahaja na zadnji strani kolena. Najpogosteje se pojavlja pri športnikih, značilni simptomi pa so bolečina za kolenom, nestabilnost, otekanjeter težave z gibanjem kolena.
Pri ljudeh, ki se ne ukvarjajo s športom in v preteklosti niso imeli poškodb kolena, je to razmeroma neobičajno in redko stanje.
V nadaljevanju razkrivamo, zakaj lahko ta majhna mišica – popliteus povzroča dolgotrajno nelagodje, kako zgodaj prepoznati simptome ter kako odpraviti simptome s fizioterapijo!
Vzrok za nastanek tendinopatije popliteusa je lahko posledica prekomerne uporabe mišice popliteus, ki je odgovorna za notranjo rotacijo in stabilizacijo kolena, zlasti v začetni fazi upogiba, pri vsakodnevnih dejavnostih pa ima pomembno vlogo pri hoji navzdol.
Med druge pogoste vzroke za nastanek težav štejemo neposredno zunanjo stransko silo, nenadno hiperekstenzijo (prekomeren izteg) kolena z notranjim zasukom golenice, poškodba pa je lahko tudi povezana s prekomerno pronacijo stopal, saj ta prav tako povzroči zunanjo rotacijo golenice. Tendinopatija popliteusa se lahko kaže tudi kot posledica sekundarnih vzrokov, kot so prisotnost sezamoidne koščice ali kalcifikacije.
Poleg tendinopatije popliteusa lahko bolečino na zadnji strani kolena povzročijo tudi:
Bakerjeva cista (tekočinska izboklina, ki nastane zaradi povečanega pritiska v kolenskem sklepu);
nateg ali ruptura mečnih mišic (predvsem medialne glave gastrocnemiusa),
išias (ali utesnitev drugih živcev, ki prehajajo skozi koleno),
globoka venska tromboza (GVT) (stanje, pri katerem se v globokih venah nog ustvari krvni strdek) in
Poznavanje vzrokov za nastanek tendinopatije popliteusa in drugih možnih izvorov bolečine na zadnji strani kolena je ključnega pomena, saj se pogosto prepletajo z dejavniki tveganja, ki lahko že ob manjšem neravnovesju povzročijo resne težave pri gibanju!
Dejavniki tveganja
Stanje se pogosto razvije kot posledica dolgotrajne preobremenitve ali nepravilnih gibanj, ki presegajo prilagoditvene zmožnosti mišično-tetivnega sistema.
Glavni dejavniki tveganja vključujejo:
športne dejavnosti (predvsem športi, ki močno obremenijo kolenski sklep: tek po klancu navzdol, kolesarjenje ali hitre spremembe smeri, npr. pri nogometu in košarki),
biomehanske nepravilnosti (prekomerna pronacija stopala, rotacijska nestabilnost kolena ali različna dolžina spodnjih udov, ki povzročajo dodatno obremenitev na popliteus),
neustrezno športno obutev ali slabo tehniko gibanja (poveča se obremenitev na zadnjo stran kolena),
prehitro povečanje intenzivnosti vadbe (dejavnik tveganja za vse vrste tendinopatij),
oslabljene mišice kolena (slaba aktivacija zadnjih stegenskih in glutealnih mišic lahko poveča kompenzacijsko delo mišice popliteus) in
pomanjkanje počitka (vodi do kumulativnih mikropoškodb in vnetja tetive).
Pogosti simptomi
Bolečina se pogosto pojavi na zunanji in zadnji strani kolena, poveča se pri hoji po klancu ali stopnicah navzdol ali pri rotacijskih gibih.
Tendinopatijo popliteusa najpogosteje prepoznamo po:
akutni bolečini (pojavi se na posterolateralnem delu kolenskega sklepa),
vnetju,
lokalni oteklini,
rdečini,
izraziti občutljivosti na lateralni (zunanji) strani ob palpaciji,
nezmožnosti normalne hoje ali teka,
krepitacijah (prasketanje v kolenu) in
mišičnih krčih (težave pri gibanju).
Pozor! Če sumite, da imate tendinopatijo popliteusa in še naprej obremenjujete koleno, obstaja možnost, da se simptomi še dodatno poslabšajo. To lahko vodi v nastanek brazgotinastega tkiva, zaradi česar je lahko telesna aktivnost še bolj omejena in boleča!
Zaradi raznolikih simptomov je natančna diagnoza ključnega pomena. Specialist fizioterapevt lahko s pomočjo palpacije, specifičnih testov in diagnostike natančno oceni stanje struktur v posteriorni regiji kolena!
Postavitev diagnoze je pogosto zahtevna, saj se tendinopatija popliteusapojavlja z nespecifičnimi simptomi, ki jih je treba obravnavati pri vsaki osebi s posterolateralno bolečino v kolenu, nestabilnostjo, občutljivostjo popliteusa in pozitivnim Garrickovim testom.
Diagnoza se začne s podrobno anamnezo, pri čemer fizioterapevt povpraša o naravi bolečine, času nastanka in morebitni povezanosti simptomov z aktivnostjo. Sledi natančen klinični pregled, pri katerem se ocenjuje bolečina ob palpaciji območja, ovrednotita pa se še gibljivost in mišična moč. Osebe ob pregledu pogosto navajajo akutno bolečino, zato je večina gibov v kolenu omejena, še posebej upogibanje. V uporabi so tudi specifični ortopedski testi (test popliteusa).
Natančno diagnozo je mogoče postaviti s pomočjo slikovne diagnostike, z magnetno resonanco (pri izključevanju drugih vzrokov bolečine) ali ultrazvokom (omogoča vpogled v stanje tetive), vendar je artroskopski pregled še vedno standardno (invazivno) merilo.
Natančna diagnoza omogoča ciljno usmerjeno zdravljenje, preprečuje napačno terapijo ter pripomore k hitrejšemu in uspešnejšemu okrevanju!
Zdravljenje
Pri manjših tendinopatijah popliteusa začetno zdravljenje vključuje konzervativno obravnavo, vključno s počitkom, spremembo dejavnosti, fizioterapijo in krepitvijo mišic spodnjih udov. Pri hujši obliki je treba razmisliti o kortikosteroidnih injekcijah in artroskopskem posegu.
Zdravljenje tendinopaije popliteusa se začne z akutno fazo, pri čemer je glavni cilj zmanjšanje simptomov, kot sta vnetje in bolečina. To dosežemo s počitkom, izogibanjem aktivnosti, ki vključujejo pretirano obremenitev kolena in uporabo fizikalnih agensov. Smiselna je aplikacija Sixtus ultrazvočne krioterapije za zmanjšanje morebitne otekline in umiritev vnetja.
Pozitivne učinke prinaša tudi Wintecare TECAR terapija, ki z globinskim ogrevanjem deluje protibolečinsko. Prav tako pomaga nežna manualna terapija. K celostni obravnavi simptomov pripomorejo še ESWT udarni valovi, s pomočjo katerih še hitreje umirimo simptome in regeneriramo prizadete strukture v okolici sklepa.
V drugi fazi, imenovani kinezioterapevtska faza, se postopoma začne z usmerjenimi vajami za krepitev in obnovo funkcije. Ključne so ekscentrične vaje za krepitev mišic, stabilizacijske vaje za koleno in gleženj ter raztezne vaje za zadnjo stegenske mišice in meča. Izredno pomembna je tudi vadba propriocepcije, saj pripomore k izboljšani kontroli gibanja. Vadba mora biti individualno prilagojena, da ne pride do preobremenitve poškodovanega področja.
Celosten pristop obravnave tendinopatije popliteusa omogoča dolgoročno izboljšanje ter uspešno in predvsem varno vrnitev k vsakodnevnim (športnim) aktivnostim.
Ko se funkcija kolena v zadostni meri izboljša, se prične faza preventivnega vzdrževanja, cilj katere je preprečevanje ponovnih težav. Vključuje redno izvajanje vaj, nadzor nad obremenitvijo v športu ter po potrebi preventivne fizioterapevtske obravnave. Posebej pri športnikih je smiselna analiza tehnike gibanja, s katero lahko dolgoročno odpravimo morebitne biomehanske vzroke nastanka tendinopatije.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 42-letni profesionalni gorski tekač je obiskal diagnostično terapijo zaradi bolečine na zadnji in zunanji strani levega kolena. Ta se mu je očitneje pojavila med enim izmed zadnjih treningov. Zaradi bolečine je bil prisiljen v prilagoditev treningov.
Začetno stanje: Pacient je opisal topo bolečino v posterolateralnem delu kolena z občutkom zategovanja med večjo obremenitvijo in ob maksimalnem iztegu kolena. Specialno ortopedsko testiranje je potrdilo sum na tendinopatijo mišice popliteus. Gibljivost kolena je bila normalna, stabilnost sklepa primerna, ekscentrična mišična kontrola pa se je izkazala za pomanjkljivo.
Cilj zdravljenja: Odpraviti bolečine, izboljšati ekscentrično mišično moč in kontrolo ter normalizirati obremenitve na kolenski sklep. Pomemben poudarek je bil tudi na splošni krepitvi mišic nog.
Potek zdravljenja: Za zmanjšanje akutnih simptomov so se uporabljali udarni valovi v kombinaciji s TECAR in lasersko terapijo. Intermitentno se je izvajala tudi tehnika manualne miofascialne sprostitve prizadetih tkiv. Vaje za krepitev muskulature so predstavljale ključni del zdravljenja. Izvajale so se obremenilne vaje v odprti ter predvsem v zaprti kinetični verigi.
Končno stanje: Pacient je že po treh tednih poročal o očitnem zmanjšanju bolečine. Do zaključka zdravljenja je ta popolnoma izginila. Funkcionalno obremenilno testiranje je pokazalo znatno izboljšanje mišične kontrole in moči ključnih mišičnih skupin.
Z doslednim upoštevanjem rehabilitacijskega programa in pravočasnim začetkom zdravljenja je prognoza tendinopatije popliteusa dobra, osebe pa se lahko uspešno vrnejo k vsakdanu brez bolečine ali športnim aktivnostim brez omejitev!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri tendinopatiji popliteusa je ob pravočasni in pravilni diagnozi ter ustreznem načinu zdravljenja zelo dobra. Večina oseb se ob strokovno vodeni fizioterapiji varno vrne v stanje brez bolečine in povrne normalno funkcionalnost kolena.
Trajanje rehabilitacije je odvisno predvsem od stopnje (resnosti) poškodbe ter odziva posameznika na terapijo. Običajno traja med 6 do 10 tednov.
V primeru dalj časa trajajočih težav oziroma dolgoročnih preobremenitev, se lahko rehabilitacija nekoliko podaljša, saj je potrebno nameniti dodatno pozornost odpravljanju osnovnega vzroka poškodbe in postopnemu vračanju k obremenitvam.
V kliniki Medicofit se zavedamo, da je celostna rehabilitacija tendinopatije popliteusa ključna za vzpostavitev normalne funkcije kolena, zato vam nudimo strokovno obravnavo, ki vključuje natančno diagnostiko, individualno prilagojeno terapijo ter stalno spremljanje napredka – vse z namenom, da se varno in kar se da hitro vrnete k gibanju brez bolečin!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Cothran, V. E. (2021). Popliteus Injury. V N. Coleman (ur.), Common Pediatric Knee Injuries: Best Practices in Evaluation and Management (str. 143–155). Springer International Publishing. https://doi.org/10.1007/978-3-030-55870-3_17
Petsche, T. S. in and Selesnick, F. H. (2002). Popliteus Tendinitis: Tips for Diagnosis and Management. The Physician and Sportsmedicine, 30(8), 27–31. https://doi.org/10.3810/psm.2002.08.401
