Bolečine v gležnju – simptomi, vzroki in zdravljenje!

Bolečine v gležnju so pogosta težava, s katero se sooča veliko ljudi, ne glede na starost ali fizično pripravljenost. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije približno 15% odraslih doživi bolečine v gležnju vsaj enkrat v življenju. Ti neprijetni občutki lahko močno vplivajo na kakovost vašega življenja, omejujejo vsakodnevne aktivnosti in zmanjšujejo vašo sposobnost gibanja.

Neprimerna ali pomanjkljiva rehabilitacija lahko privede do ponavljajočih se poškodb in dolgoročnih omejitev gibljivosti, kar lahko močno vpliva na vašo mobilnost in splošno zdravje.

Bolečina v gležnju se pogosto razvije zaradi poškodbe, prekomerne uporabe, vsakdanjih ali športnih aktivnosti, prenizke obremenilne kapacitete v gležnju, porušenega mišičnega sorazmerja ali drugih sekundarnih posledic.

Boleč gleženj se kaže v obliki ostre bolečine, kateri so pogosto pridruženi vnetje, oteklina, občutljivost na dotik, modrice, nestabilnost in občutek mravljinčenja. Pogosto se bolečina v gležnju poslabša pri hoji.

Sodobno fizioterapevtsko zdravljenje vključuje izvajanje manualne terapije, instrumentalne fizioterapije in specialne fizioterapevtske vadbe. Kako pri fizioterapiji Medicofit vodimo paciente od bolečin v gležnju do svobodnega gibanja brez bolečin in vašemu gležnju povrnemo polno moč in gibljivost vam razkrivamo v nadaljevanju.

V kliniki Medicofit uspešno zdravimo bolečine v gležnju, ki nastanejo zaradi

• sindroma nestabilnega gležnja,
• zvina gležnja,
• zlom gležnja,
• posteriorne utesniteve gležnja,
• ahilarne tendinopatije ali
• strgane ahilove tetive.

Naročite se na zdravljenje bolečine v gležnju

Predstavljamo vam tri najpogostejše vzroke za nastanek bolečin v gležnju.

Zvin gležnja

Zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb v gležnju, ki nastane zaradi akutne poškodbe, ponavljajočih poškodb in funkcionalne nestabilnosti.

Zvin gležnja opisuje stanje, kjer pride do zvina ligamenta v gležnju in najpogosteje prizadeta ligamenta sta anteriorni talofibularni ligament (ATFL) in calcaneofibularni ligament (CFL).

Tipični simptomi zvina gležnja so ostra bolečina, občutljivost na dotik, oteklina, prisotno modričenje in nesposobnost polne obremenitve gležnja.

Stopnja zvina gležnja je odvisna od mehanizma poškodbe, pozicije stopala med poškodbo, rotacijske sile na gleženj in stabilizacijske ligamentarne strukture.

Diagnostični pregled zaradi zvina gležnja oceni mehanizem poškodbe, morebitne pretekle poškodbe gležnja in oceni pacientovo sposobnost prenašanja obremenitev na gleženj.

Ali ste vedeli, da večina ljudi po poškodbi zvina gležnja ne obišče fizioterapevta? Ali ste vedeli, da se zaradi nezdravljenja zvina gležnja razvije sindrom nestabilnega gležnja in hitrejša progresija artritisa?

Sodobno fizioterapevtsko zdravljenje uspešno kontrolira simptome zvina gležnja, kjer se zmanjša bolečina v gležnju, zmanjšata se oteklina in vnetje, ustrezno se poveča obseg gibljivosti, poveča se mišična moč in obremenilna kapaciteta gležnja.

Sindrom nestabilnega gležnja

Sindrom nestabilnega gležnja nastane, kadar se pacientu odvijajo ponavljajoči zvini gležnja, ki se neuspešno zacelijo.

Kronično nestabilnost gležnja delimo na funkcionalno ali mehansko nestabilnost. Ključnega pomena je ugotoviti, za kakšno vrsto nestabilnost gre, namreč fizioterapevtsko zdravljenje se med njima razlikuje.

Pacienti s sindromom nestabilnega gležnja opisujejo občutek bolečine in nestabilnosti ob obremenitvah, dolgotrajni hoji in nenadni spremembi smeri. Pogosto se pojavita oteklina in zakrčenost (omejen obseg gibljivosti).

Ob nezdravljenju sindroma nestabilnega gležnja se pacienti težje udeležujejo vsakodnevnih aktivnosti (delo na vrtu, športne aktivnosti) in hoja po neravnem terenu postane skoraj nemogoča.

Kronična nestabilnost v gležnju izredno negativno vpliva na kakovost življenja posameznika, zato sta pravočasna diagnostika in fizioterapevtsko zdravljenje ključnega pomena za izboljšanje bolezenskega stanja.

Ahilarna tendinopatija

Ahilarna tendinopatija je preobremenitveno bolezensko stanje, ki nastane zaradi mikrotravmatskih poškodb tkiva, ki vodijo v degenerativne spremembe.

Mehanizem nastanka poškodbe je zaradi ponavljajočih obremenitev, športnih aktivnosti, neustrezne mišične moči goleni, nezadostne sklepne gibljivosti v gležnju, kolena in kolka, neustrezna obutev in neustrezna vadbene podlage.

Pacienti poročajo o bolečini, ki se poslabša ob obremenitvah in prisotni oteklini (bolečina je sorazmezna s stopnjo obremenitve).

Tendinopatijo ahilove tetive razdelimo v reaktivno fazo, fazo stanja nezadostnega popravljanja tetive in degenerativna faza.

Ahilarno tendinopatijo razvrščamo glede na mesto, kjer se razvije: insercijsko tendinopatijo (mesto pripenjališča mečne mišice) in tendinopatijo, ki prizadene srednji del tetive.

Sodobno fizioterapevtsko zdravljenje odpravi blažje reaktivne oblike ahilarne tendinopatije v roku 10-15 tednov medtem ko kronična oblika zahteva dalji čas zdravljenja.

Naročite se na zdravljenje bolečine v gležnju

Celostno zdravljenje bolečin v gležnju v kliniki Medicofit se prične z diagnostičnim pregledom in akutno fizioterapijo ter se nadaljuje v postakutno kineziologijo in postkineziologijo.

Dolgoročno učinkovitost zdravljenja dosegamo z izvajanjem aktivne fizioterapije, kjer so pacienti aktivno vključeni v proces zdravljanja.

Glavni cilj rehabilitacije oz. zdravljenja je odpraviti vzrok nastanka bolečin v gležnju in ne zgolj simptomov, ki so se pojavili.

Vsak pacient je udeležen 90 minutne individualne obravnave, kjer se vam strokovnjaki fizioterapije in kasneje strokovnjaki kineziologije individualno posvetijo.

Diagnostična terapija

Začetek vsakega uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja se prične z diagnostično terapijo, kjer se pridobi vpogled v funkcionalno stanje telesa pacienta.

Klinični pregled se prične z uvodnim pogovorom (poglobljena anamneza), kjer opišete potek bolezni, čas trajanja bolečin v gležnju in ocenite svojo bolečino (po VAS lestvici).

Naslednji korak kliničnega pregleda je inspekcija in palpacija, kjer se ugotovi kakšna je občutljivost na dotik, ali je prišlo do senzoričnega izpada, ali je prisotna oteklina, ali so vidno atrofirale mišice (izguba mišične mase), kakšna je temperatura in barva kože.

Opravijo se meritve gibljivosti in artrokinematike (ocenita se pasivna in aktivna gibljivosti) ter meritve mišične moči (ugotovi se stopnja mišičnega deficita in odstopanj od normativov).

Oceni se biomehanika hoje (ugotovi se, ali se vam je spremenil vzorec hoje zaradi kompenzacijskega gibanja, ki ga telo avtomatsko prevzame, saj se želi izogniti bolečini).

Pri kronični nestabilnost v gležnju se oceni laksnost ligamentov (ohlapnost), anatomsko obliko stopala (morebitna prisotnost ploskega stopala) in proprioceptivne sposobnosti v gležnju.

Izvedejo se funkcionalni testi, ki testirajo točno specifične strukture v gležnju, ki so možni vzroki za vašo bolečino v gležnju.

Za dodatno potrditev diagnoze (npr. ahilarna tendinopatija) se ponavadi opravijo diagnostična slikanja, kot sta ultrasonografska preiskava in magnetno resonančno slikanje (za natančnejšo opredelitev stanja).

Na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi takšen program zdravljenja, ki je usmerjen v individualne potrebe vsakega pacienta (vzrok nastanka poškodbe, simptomov, omejitev in sposobnosti).

Akutna fizioterapija

Strokovnjaki fizioterapije v primarni fazi izvajajo kontrolo simptomatike, kar pomeni, da zmanjšajo bolečine v gležnju, zmanjšajo vnetje in oteklino, povečajo obseg gibljivosti in mišično moč.

Pri svojem delu izvajajo manualno terapijo, terapijo prožilnih točk, sklepno mobilizacijo in miofascialno sproščanje, ki zmanjšajo mišično napetost, povečajo obseg gibljivosti in zmanjšajo bolečino.

Manualna terapija se izvaja v kombinaciji z instrumentalno fizioterapijo, kjer z najsodobnejšimi napravami spodbujamo hitrejše celjenje tkiva, izboljšamo celični metabolizem in spodbudimo naravne procese samobnavljanja v telesu.

• Globinski udarni valovi (se izvajajo pri ahilarna tendinopatiji),
• TECAR WINTECARE terapija (se izvaja na področju gležnja in anteriornega tibiofibularnega ligamenta pri zvinu gležnja)
• Visokoenergijski SUMMUS LASER (se izvaja na anteriornega tibiofibualnega ligamenta pri zvinu gležnja),
• Visokotonska elektrostimulacija HiTOP (za zmanjšanje bolečine).

Specialna fizioterapevtska vadba se pri npr. zvinu gležnja izvaja za:

• izboljšanje aktivne gibljivosti gležnja,
• okrepi se muskulaturo invertorjev (gib obračanja stopala navznoter) in evertorjev (gib obračanja stopala navzven),
• okrepi se dorzalne (gib potega prstov k sebi) in plantarne fleksorje (gib potiska prstov proti tlom),
• izboljša se proprioceptivnih sposobnosti v gležnju.

Zdravljenje ahilarne tendinopatije zajema izvajanje specialne fizioterapevtske vadbe, kjer se izvaja vadba plantarnih fleksorjev gležnja v ekscentričnem režimu ali po načinu “heavy slow resistance” (počasnejši vendar težji upor). Pomemben je celostni pristop zdravljenja s progresivno krepitvijo obremenilne kapacitete tetive s kinezioterapijo.

Postakutna kineziologija

Po akutnem fizioterapevtskem zdravljenju vas prevzamejo strokovnjaki kineziologija, ki vas vodijo do odlične telesne pripravljenosti.

Specialna kineziološka vadba po zdravljenju bolečin v gležnju se osredotoča na krepitev invertorjev in evertorjev gležnja v izotoničnem režimu, kakor tudi plantarnih in dorzalnih fleksorjev v gležnju.

Potrebno je doseči popolno simetrijo in normative mišične moči golenskih mišic ter izboljšati proprioceptivne sposobnosti gležnja.

Progresivno se vključuje poškodovan predel v motorično kompleksnejšo izvedbo vadbe, kamor se postopoma vključuje osnovne vaje za krepitev spodnjih udov.

Pred zaključkom zdravljenju se izvede biomehanska analiza hoje in teka ter aplikacija testne baterije za gleženj in stopalo, ki prikaže vaše gibalne sposobnosti.

Postkineziologija

V kliniki Medicofit smo pripravili poseben postkineziološki program, ki se ga udeležijo pacienti po zdravljenju bolečin v gležnju.

Postkineziološki program je sestavljen iz krepitvene vadbe, ki aktivno preprečuje ponoven pojav starih bolečin v gležnju in zmanjšuje možnost nastanka pojava novih.

Ker verjamemo v celostno zdravljenje vas vodimo od bolečin v gležnju do svobodnega gibanja brez bolečin in vašemu gležnju povrnemo polno moč, gibalno funkcijo in odpornost.

1. Al-Mohrej OA, Al-Kenani NS. Chronic ankle instability: Current perspectives. Avicenna J Med. 2016 Oct-Dec;6(4):103-108. doi: 10.4103/2231-0770.191446. PMID: 27843798; PMCID: PMC5054646.
2. Malliaras P. (2022). Physiotherapy management of Achilles tendinopathy. Journal of physiotherapy, 68(4), 221–237. https://doi.org/10.1016/j.jphys.2022.09.010
3. Melanson SW, Shuman VL. Acute Ankle Sprain. [Updated 2022 May 29]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459212/
4. Tran, K., & McCormack, S. (2020). Exercise for the Treatment of Ankle Sprain: A Review of Clinical Effectiveness and Guidelines. Canadian Agency for Drugs and Technologies in Health
5. von Rickenbach, Kristian J. MD, MS^1,2; Borgstrom, Haylee MD^1,2,3; Tenforde, Adam MD^1,2; Borg-Stein, Joanne MD^1,2; McInnis, Kelly C. DO^1,2,3. Achilles Tendinopathy: Evaluation, Rehabilitation, and Prevention. Current Sports Medicine Reports 20(6):p 327-334, June 2021. | DOI: 10.1249/JSR.0000000000000855