Težave s kolkom lahko postopoma omejijo vsakodnevne aktivnosti, od hoje po stopnicah do mirnega spanca, dokler nekega dne ne postane jasno, da zgolj prilagoditve življenjskega sloga in konzervativni ukrepi niso več dovolj. Takrat se človek pogosto prvič sreča z možnostjo, ki lahko dolgoročno povrne samostojnost in funkcionalnost: operacijo kolka.
Operacija kolkaje kirurški poseg, katerega namen je obnoviti funkcijo kolčnega sklepa, ki je, zaradi poškodbe, obrabe ali bolezni postala tako omejena, da konzervativna obravnava ne zadošča za funkcionalno okrevanje. Najpogosteje gre za artroplastiko (vstavitev endoproteze), redkeje pa za artroskopske ali rekonstrukcijske posege, pri katerih se ohranijo lastne strukture sklepa.
Do potrebe po operaciji najpogosteje vodijo napredovala obraba hrustanca, obsežne poškodbe zaradi padcev, prirojene nepravilnosti razvoja kolka ali kronična vnetna stanja, ki postopoma uničujejo sklepne površine. Ne glede na izvor težav je cilj enak – povrniti stabilnost, zmanjšati bolečine in ponovno omogočiti varno obremenjevanje uda.
Celoten proces zdravljenja pa se ne konča v operacijski dvorani. Dolgoročen izid je namreč močno odvisen od natančno načrtovane in strokovno vodene rehabilitacije, ki sistematično vrača gibljivost, mišično moč in nadzor nad gibanjem. Ko je pristop individualno prilagojen, lahko s fizioterapijo bistveno zmanjšamo tveganje za pozne zaplete, izboljšamo hojo in omogočimo hitrejšo vrnitev v vsakdanje življenje.
Operacija kolka postane smiselna, ko bolečina, togost in omejena gibljivost kljub ustreznemu konzervativnemu zdravljenju vztrajno napredujejo ter začnejo ovirati hojo, spanje in vsakodnevne aktivnosti. Najpogosteje je potrebna pri napredovali obrabi hrustanca, po obsežnih poškodbah, ob prirojenih deformacijah ali kroničnih vnetnih boleznih, ki sčasoma trajno poškodujejo sklep.
Poseg je namenjen posameznikom, pri katerih je kakovost življenja izrazito zmanjšana, drugi načini zdravljenja ne prinašajo več izboljšanja in obstaja tveganje za nadaljnje funkcionalno poslabšanje. Pravočasna odločitev za operacijo omogoča boljše dolgoročne rezultate ter hitrejšo vrnitev v varno in samostojno gibanje.
Z razumevanjem, komu je poseg namenjen in kdaj je najbolj smiselna izbira, se lahko jasneje osredotočimo na različne vrste operacij kolka, ki omogočajo obnovo funkcije in dolgoročno lajšanje bolečin!
Vrste operacij kolka
Kirurško zdravljenje kolkazajemaveč tehnik, ki se izbirajo glede na vrsto poškodbe, stopnjo obrabe in starost ter funkcijske potrebe posameznika. Ena najpogostejših je totalna endoproteza kolka (TEP), pri kateri se obrabljeni sklep v celoti nadomesti z umetnimi komponentami.
Ta metoda je namenjena predvsem osebam z napredovalo artrozo, hudimi bolečinami in pomembno zmanjšano gibljivostjo, saj omogoča zanesljivo zmanjšanje bolečin in izboljšanje kakovosti življenja. Za mlajše in bolj aktivne posameznike pa je lahko ustreznejša delna endoproteza ali površinska proteza, ki ohrani več lastne kosti in ima manjši vpliv na biomehaniko kolka.
Pri določenih poškodbah, zlasti pri športnih ali razvojnih težavah, se kirurgi odločajo za artroskopske posege, kot so popravilo labruma, korekcija FAI in druge rekonstruktivne operativne tehnike. Ti minimalno invazivni postopki ohranjajo sklep ter zmanjšajo čas pooperativnega okrevanja in nosijo manjše tveganje za pooperativne zaplete. Pri zlomih proksimalnega femurja, še posebej pri starejših, pa se pogosto izvede osteosinteza, kjer se kost stabilizira z vijaki, ploščami ali žicami, kar omogoča čim hitrejšo mobilizacijo.
Vsaka metoda ima specifične prednosti in omejitve, zato je natančna predoperativna ocena ključna za izbiro posega, ki najbolje podpira funkcionalne cilje in dolgoročno okrevanje posameznika.
Pred operacijo kolka se opravi celovit diagnostični postopek, s katerim se natančno oceni stanje sklepa in splošno zdravstveno pripravljenost posameznika. Poleg kliničnega pregleda so ključni slikovni postopki, kot so RTG slikanje, UZ ali MR, ki prikažejo obseg obrabe, prisotnost vnetnih sprememb in morebitne deformacije. Del predoperativne ocene so tudi laboratorijske preiskave, EKG ter ocena prisotnosti morebitnih kroničnih bolezni, saj ti podatki omogočajo prilagoditev anestezije in zmanjšujejo tveganje za zaplete med posegom.
Priprava vključuje tudi jasna priporočila glede telesne aktivnosti, jemanja zdravil in vsakodnevnega funkcioniranja pred operacijo. Pogosto je svetovana predoperativna fizioterapija, usmerjena v ohranjanje moči, stabilnosti in gibljivosti kolka, kar pomembno prispeva k hitrejšemu okrevanju po posegu. Posamezniku se svetuje tudi organizacija pomoči na domu, prilagoditev bivanjskega okolja ter opustitev določenih navad, kot so kajenje ali prekomerno jemanje analgetikov, ki lahko vplivajo na celjenje tkiv.
Kot pri vsakem kirurškem posegu so prisotna tudi tveganja, med katera sodijo okužba, tromboza, izpah proteze, krvavitve ali reakcije na anestezijo. Čeprav so resnejši zapleti razmeroma redki, je jasno razumevanje morebitnih tveganj ključno za realna pričakovanja in varen potek rehabilitacije. Premišljena in celovita priprava pomembno poveča možnosti za uspešen izid operacije ter nemoteno vrnitev k opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.
Kako poteka operativni poseg in kaj pričakovati?
Operacija kolka je kirurški poseg, ki običajno traja med 1 in 2 urama, odvisno od izbrane metode in obsega poškodb. Pred posegom osebo uvedejo v anestezijo, bodisi splošno ali lokalno, kar omogoča brezskrbno izvedbo operacije. Kirurg pri operaciji vstavitve endoproteze, ki je najpogostejša, zamenja poškodovan sklepni del s protetičnimi komponentami, pri čemer poskrbi za optimalno lego in stabilnost novega sklepa. Po zaključku posega je kolk fiksiran, rana pokrita, posameznik pa je relociran na oddelek za postoperativno spremljanje.
Po operaciji je pomembna zgodnja mobilizacija pod nadzorom fizioterapevta, običajno že v prvih 24h po posegu, če zdravstveno stanje to dopušča. Oseba se lahko sooča z bolečino, oteklino ali omejeno gibljivostjo, kar je povsem normalno, vendar se ti simptomi ob ustrezni oskrbi in zdravljenju zmanjšujejo.
V bolnišnici so stalno nadzorovani vitalni znaki, stanje kirurške rane, morebitna tveganja za trombozo ali okužbo, hkrati pa zdravstveni delavci podučijo o varni hoji, uporabi pripomočkov in osnovnih vajah za ohranjaje funkcije kolka. Običajni čas hospitalizacije je od 3 do 7 dni, odvisno od posameznikovega stanja in poteka rehabilitacije.
Po operaciji kolkaje rehabilitacija ključna za povrnitev funkcionalne gibljivosti, stabilnosti sklepa, moči mišic in samostojnosti pri vsakodnevnih aktivnostih.
Vakutni fazi rehabilitacije največji poudarek v Medicofit kliniki namenjamo varni mobilizaciji, preprečevanju zapletov, kot so tromboze, okužbe ali subluksacija proteze, ter ohranjanju splošnega zdravja. Vključujemo nadzorovano gibanje spodnjih okončin in postopke za preprečevanje mišične atrofije, vse pod strokovnim nadzorom specialista fizioterapije.
Kinezioterapija se običajno začne zgodaj, pogosto že v prvih 24-48 urah po operaciji, če je zdravstveno stanje osebe stabilno. Terapevtske vaje so ciljno usmerjene v krepitev glutealnih in stabilizacijskih mišic kolka s katerimi posredno izboljšujemo hojo brez pripomočkov, ravnotežje ter koordinacijo gibanja. Vaje postopoma stopnjujemo, pri čemer upoštevamo posameznikove funkcionalne sposobnosti, tip operacije (totalna ali delna endoproteza) in morebitne sočasne bolezni, kot so osteoporoza ali kardiovaskularne motnje.
Usmerjena fizioterapija zmanjšuje bolečine, preprečuje trajne omejitve gibljivosti in pospešuje vrnitev k vsakodnevnim dejavnostim. Celosten rehabilitacijski program, ki vključuje kombinacijo pasivne in aktivne mobilizacije, funkcionalne vadbe in edukacije osebe o pravilnem gibanju, pomembno prispeva k ohranjanju samostojnosti.
Znanstvene študije kažejo, da kar do 90 % posameznikov, ki se redno udeležujejo strukturirane fizioterapije po operaciji kolka, doseže zadovoljivo samostojnost pri hoji in osnovnih vsakodnevnih opravilih v prvih treh mesecih po posegu.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Po operaciji kolka večina oseb doseže osnovno samostojnost pri hoji v prvih 6 do 12 tednih, medtem ko popolna neodvisnost in stabilna funkcija kolka običajno nastopita v 3 do 6 mesecih.
Pravočasna pooperativna fizioterapevtska obravnava prispeva k hitrejšemu okrevanju, zmanjšanju bolečin in ohranjanju gibljivosti. Po operaciji kolka je celostna rehabilitacija ključna za povrnitev funkcionalne gibljivosti, moči mišic in samostojnosti v vsakodnevnih aktivnostih!
Naročite se na rehabilitacijo po operaciji kolka
Viri in literatura
Cheatham, S. W., Enseki, K. R. in Kolber, M. J. (2015). Postoperative Rehabilitation After Hip Arthroscopy: A Search for the Evidence. Journal of Sport Rehabilitation, 24(4), 413–418. https://doi.org/10.1123/jsr.2014-0208
Colibazzi, V., Coladonato, A., Zanazzo, M. in Romanini, E. (2020). Evidence based rehabilitation after hip arthroplasty. HIP International, 30(2_suppl), 20–29. https://doi.org/10.1177/1120700020971314
Ferguson, R. J., Palmer, A. J., Taylor, A., Porter, M. L., Malchau, H. in Glyn-Jones, S. (2018). Hip replacement. The Lancet, 392(10158), 1662–1671. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(18)31777-X
Hasan, K., Shankar, S., Sharma, A., Carter, A., Zaidi, R., Cro, S., Skinner, J. in Goldberg, A. (2016). Hip surgery and its evidence base: progress over a decade? Journal of Orthopaedics and Traumatology, 17(4), 291–295. https://doi.org/10.1007/s10195-016-0421-z
Kemp, J. L., Mosler, A. B., Hart, H., Bizzini, M., Chang, S., Scholes, M. J., Semciw, A. I. in Crossley, K. M. (2020). Improving function in people with hip-related pain: a systematic review and meta-analysis of physiotherapist-led interventions for hip-related pain. https://doi.org/10.1136/bjsports-2019-101690
