Boleče koleno v mirovanju

Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko se po napornem dnevu usedete, da si odpočijete, vendar bolečina v kolenu vztraja ali celo postane še bolj izrazita? Bolečina v kolenu v mirovanju ni zgolj neprijeten simptom, ampak lahko nakazuje na resnejše težave, kot so vnetje v predelu kolenskega sklepa, poškodbe sklepnega hrustanca ali celo težave z živčevjem.

Bolečina v kolenu med mirovanjem je lahko znak različnih težav, ki niso navadno vezane na mišice, ampak na sklepe, živčevje ali sistemske bolezni. Boleče koleno pogosto povezujemo z aktivnostjo, ampak se v nekaterih primerih bolečine še poslabšajo v mirovanju, kar oteži regeneracijo in vpliva na kakovost življenja pacientov.

Zanimivost! Ali ste vedeli, da je bolečina pri hoji močneje povezana z mehanskimi in strukturnimi dejavniki, medtem ko je bila bolečina v mirovanju povezana z mehansko hiperalgezijo (povečana občutljivost na bolečino) kolena!

Kaj pa se zgodi, ko boleče koleno v mirovanju ne obravnavamo s fizioterapijo?

Lahko se pojavijo razne dolgoročne posledice, kot so dolgotrajno poslabšanje bolečine in vnetja, zmanjšanje gibljivosti, atrofija mišic, zaradi ne obremenjevanja in možnost pojava tesnobe ali depresije, zaradi zmanjšanja socializacije.

Članek bo obnovil najpogostejše vzroke, kako jih lahko prepoznamo simptome in kaj lahko storimo, da ponovno najdemo udobje v mirovanju. Berite dalje in odkrijte kako si povrniti brezskrbno gibanje in počitek brez bolečin!

Najpogostejši vzroki so:

• Vnetje sklepa (revmatoidni artritis ali osteoartritis),
• poškodbe (poškodovanje vezi ali hrustanec),
• tendinitis (vnetje tetiv in kit),
• problemi s cirkulacijo (slaba prekrvavitev območja) in
• težave z živčevjem (stisk živca lahko oddaja bolečino v predelu kolena).

Razumevanje vzroka bolečine v kolenu je ključnega pomena za primerno obravnavo in preprečevanje hujših zapletov!

Najpogostejši dejavniki tveganja

Med dejavnike tveganja, ki jih v študijah največkrat omenjajo sodijo:

• Starejša starost,
• ženski spol
• povišan ITM (debelost),
• športna dejavnost,
• genetski dejavniki
• pretekle poškodbe kolena in
• poklic (dolgotrajno čepenje in klečanje).

Zavedanje teh dejavnikov tveganja je pomembno za preprečevanje ali obvladovanje bolečin v kolenu!

Simptomi, ki spremljajo bolečine v kolenu v mirovanju, so pogosto odvisni od osnovnega vzroka, a ne glede na izvor, lahko bistveno vplivajo na kakovost življenja posameznika.

Najpogostejši simptomi bolečine v kolenu v mirovanju:

• Togost sklepa: Občutek togosti ali zakrčenosti v kolenu je pogost simptom, ki lahko omejuje normalno gibanje sklepa. Togost je še posebej izrazita po obdobju daljšega mirovanja, na primer zjutraj po prebujanju ali po dolgotrajnem sedenju. Pogosto je povezana z vnetnimi procesi ali degenerativnimi boleznimi, kot je osteoartritis.
• Oteklina: Koleno je lahko otečeno zaradi kopičenja tekočine v sklepu (hidrops sklepa) ali zaradi otekanja mehkih tkiv, ki obdajajo sklep. Oteklina se lahko pojavi nenadoma zaradi akutne poškodbe ali postopoma kot posledica kroničnih težav, kot so artritis ali burzitis.
• Rdečina in topel sklep (znaki vnetja): V primeru vnetnih stanj, kot so revmatoidni artritis, protin ali okužba sklepa, je koleno pogosto rdeče in toplo na dotik. Ti znaki kažejo na prisotnost vnetja, ki lahko spremlja tudi občutek pulzirajoče bolečine.
• Zmanjšana gibljivost: Omejena gibljivost kolena je pogost spremljajoči simptom, ki je lahko posledica bolečine, otekanja ali strukturnih sprememb v sklepu. To omejuje vsakodnevne dejavnosti, kot so hoja, vzpenjanje po stopnicah ali vstajanje iz sedečega položaja.

Če bolečine v kolenu v mirovanju trajajo dlje časa, se stopnjujejo ali jih spremljajo dodatni simptomi, kot so vročina, močno otečeno koleno ali občutek nestabilnosti, je nujno poiskati zdravniško pomoč.

Pravočasna diagnostika in zdravljenje sta ključna za preprečevanje dolgoročnih zapletov in ohranjanje funkcionalnosti sklepa.

Naročite se na specialistično fizioterapijo

Diagnoza bolečin v kolenu v mirovanju temelji na kombinaciji podrobne anamneze, kliničnega pregleda ter specialnih ortopedskih testov (ob sumu na poškodbo vezi ali hrustanca). Po potrebi se izvedejo še dodatne diagnostične preiskave (MRI, RTG, UZ itd.), da bi ugotovili vzrok bolečine in oblikovali ustrezno terapijo.

Nato sledi strokovni posvet in izdelava individualno prilagojenega načrta rehabilitacije.

Potek fizioterapevtskega zdravljenja

Zdravljenje je navadno na začetku konzervativno, ko pa so težave kljub temu vztrajajoče in zelo boleče se svetuje operacija.

V akutni fazi je pomemben primarno počitek, nato pa nežna mobilizacijska gibanja 1. stopnje in enostavne fizioterapevtske vaje. Za lajšanje vnetja in bolečine se uporablja kot dopolnilna terapija kineziotaping okrog sklepa, kot glavna pa protibolečinska Wintercare Tecar terapija in Sixtus ultrazvočna krioterapija. Tako bomo v primeru poškodbe ali vnetja zmanjšali in obvladovali oteklino. Indiciran je tudi Summus laser in terapevtski ultrazvok.

Kinezioterapevtska faza stremi k obnovitvi funkcije kolena z krepitvijo mišic celega spodnjega uda, da omogočijo kolenskemu sklepu večjo stabilizacijo in podporo. V začetkih koleno nekoliko razbremenjujemo, nato pa uvajamo gibanja, ki povečujejo stres na koleno. Smiselne so tudi specialne ravnotežne in progresivne proprioceptivne vaje za izboljšanje koordinacije ter spodbujanje aerobne vadbe v vodi za zmanjšanje obremenitev sklepa.

V fazi post rehabilitacije skrbijo za vzdrževanje sklepne moči in funkcionalnosti ter preprečevanju ponovnih bolečin. Z edukacijo pacientov o redni telesni vadbi in zdravem življenjskem slogu lahko dosežemo večjo ozaveščenost o pomenu preventive in dolgotrajnega zdravja.

Pravočasno zdravljenje in primeren program rehabilitacije bistveno izboljšata funkcionalnost kolena in kakovost življenja!

Prognoza bolečin v kolenu v mirovanju je najbolj odvisna od primarnega vzroka. Akutne poškodbe se ob pravilnem zdravljenju popolnoma pozdravijo (trajanje od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od poškodbe), medtem ko kronične težave zahtevajo daljšo rehabilitacijo.

Rehabilitacija v Kliniki Medicofit je postopna, pod strokovnim vodstvom in prilagojena posameznikovim potrebam za dosego optimalnega okrevanja!

Buck, F. M., Hoffmann, A., Hofer, B., Pfirrmann, C. W. A. in Allgayer, B. (2009). Chronic medial knee pain without history of prior trauma: correlation of pain at rest and during exercise using bone scintigraphy and MR imaging. Skeletal Radiology, 38(4), 339–347. https://doi.org/10.1007/s00256-008-0627-0

Heidari, B. (2011). Knee osteoarthritis prevalence, risk factors, pathogenesis and features: Part I. Caspian Journal of Internal Medicine, 2(2), 205–212.

Jessep, S. A., Walsh, N. E., Ratcliffe, J. in Hurley, M. V. (2009). Long-term clinical benefits and costs of an integrated rehabilitation programme compared with outpatient physiotherapy for chronic knee pain. Physiotherapy, 95(2), 94–102. https://doi.org/10.1016/j.physio.2009.01.005

Satake, Y., Izumi, M., Aso, K., Igarashi, Y., Sasaki, N. in Ikeuchi, M. (2021). Comparison of Predisposing Factors Between Pain on Walking and Pain at Rest in Patients with Knee Osteoarthritis. Journal of Pain Research, 14, 1113–1118. https://doi.org/10.2147/JPR.S298100