Prsti na rokah so naši vsakodnevni zavezniki – z njimi komuniciramo, delamo in ustvarjamo. Kaj pa se zgodi, ko ti pomembni sklepi začnejo »rjaveti«?
Artroza prstov na rokah, velikokrat znana tudi kot osteoartroza, je degenerativna bolezen sklepov, kjer se obrabi sklepni hrustanec in se pojavijo spremembe na kosteh. Postopna obraba hrustanca vodi v bolečino, vnetje in zmanjšano gibljivost.
Zgodnji simptomi vključujejo tudi togost in občutek “sklepnega trenja”. Sčasoma lahko pride do deformacij ali otekanja sklepov, kar močno omeji funkcionalnost prstov.
Za katero populacijo je ta bolezen značilna? Gre za najpogostejšo obliko bolezni sklepov, ki je povezana s staranjem (nad 50im letom starosti) in obrabo zaradi dolgotrajnih prekomernih obremenitev (pri raznih poklicih, ki veliko uporabljajo prste).
Ali je artroza več, kot le fizična omejitev? Da, lahko tudi posledično vpliva na naš psihološki vidik, neodvisnost in neposredno na kakovost življenja. Zato je pomembno, da težavo čimprej obravnavamo s pomočjo fizioterapije v Kliniki Medicofit. V nasprotnem primeru lahko bolezen napreduje, prsti postanejo deformirani in trajno izgubijo gibljivost in funkcionalnost.
Kako prepoznati prve simptome, zakaj se bolezen sploh razvije in kaj lahko storimo, da ohranimo gibljive in zdrave prste? Odgovore boste našli v nadaljevanju tega članka!
Vzroki za nastanek artroze prstov na rokah
Za vzrok nastanka štejemo: obrabo sklepnega hrustanca zaradi staranja, prekomernih obremenitev (v športnih aktivnostih ali pri delu, kjer so potrebni ponavljajoči se gibi), prekomerno telesno težo (povečan pritisk na sklepe), predhodne poškodbe (zlomi, zvini ali udarci v sklepe prstov) in hormonske spremembe (menopavza).
Ali ste vedeli? Vodilni in glavni vzrok za nastanek artroze je staranje, saj se s starostjo hrustanec naravno stanjša in postane manj elastičen, kar povečuje verjetnost za obrabo sklepov.
Lahko povzamemo, da je artroza prstov je več faktorska bolezen, ki nastane kot posledica kombinacije staranja, genetskih dejavnikov, obremenitev in poškodb!
Kdo ima večje tveganje?
Moramo se zavedati, da so dejavniki tveganja pogosto medsebojno povezani in vplivajo na razvoj artroze prstov v kombinaciji.
Med pogoste dejavnike tveganja prištevamo naslednje:
Starost (nad 50 let),
spol (ženske so dovzetnejše),
genetska predispozicija (če imajo pacienti v družinske člane, ki tudi trpijo za artrozo prstov),
pretekle poškodbe prstov,
poklic,
slaba poravnava sklepov in
sladkorna bolezen.
Čeprav nekaterih dejavnikov ni mogoče spremeniti, lahko zmanjšamo tveganje za nastanek artroze z redno vadbo, zdravo prehrano in skrbjo za sklepe!
Simptomi, ki spremljajo natrgano mišico
Artroza prstov se običajno razvija postopoma in simptomi postanejo izrazitejši z napredovanjem bolezni. V zgodnjih fazah so simptomi lahko blagi, vendar brez ustreznega zdravljenja lahko hitro napredujejo in resno omejijo gibljivost prstov.
Običajni simptomi, ki se pojavljata ob artrozi prstov sta:
Bolečina med gibanjem (izboljša se med mirovanjem),
jutranja togost (zjutraj so sklepi običajno bolj togi, vendar s časom in gibanjem pogosto postanejo bolj prožni),
oteklina sklepov in vnetje (povečana količina tekočine v sklepu lahko povzroči občutek napetosti in nelagodja),
škripanje v sklepu,
možna deformacija sklepa (grbe ali kostni izrastki na sklepih, znani kot Heberdenovi vozli in Bouchardovi vozli) in
zmanjšana možnost prijema.
Zgodnje prepoznavanje simptomov je ključno za pravočasno ukrepanje, ki lahko upočasni napredovanje bolezni in izboljša kakovost življenja pacientov!
Pri diagnostiki so izrednega pomena temeljita anamneza in klinični pregled ter potrditev diagnoze z rentgenskim slikanjem. Pred tem pa je potrebno pregledati zdravstveno dokumentacijo in povprašati o zgodovini poteka bolezni.
Prav tako lahko določimo stopnjo artroze v sklepih, ki jo delimo na 3 faze:
Zgodnja faza (značilne so minimalne spremembe in prisoten je simptom bolečine med aktivnostjo),
srednja faza (prisotna je izrazitejša bolečina, vidne so že spremembe na sklepih in omejena je gibljivost) in
pozna faza (glavni simptomi so močna bolečina, huda deformacija sklepov, izrazita togost ter funkcionalna omejitev).
Zatem sledi strokovni posvet in priprava individualnega načrta celostnega zdravljenja bolezni.
Natančna diagnoza je ključna za določitev ustreznega načrta zdravljenja in preprečevanje napredovanja bolezni!
Zdravljenje artroze prstov na rokah
V zgodnjih fazah primarne artroze prstnih sklepov je lahko v pomoč konzervativni multimodalni pristop zdravljenja, ki vključuje uporabo opornic, fizioterapije in nesteroidnih protivnetnih zdravil. V primeru neuspelega konzervativnega zdravljenja je smiselna artrodeza (sklepna fuzija), kot zanesljiva možnost kirurškega zdravljenja, predvsem artritisa metakarpofalangealnih in interfalangealnih sklepov palca.
Zanimivost! Intraartikularne injekcije hialuronske kisline ali kortikosteroidov kratkoročno ublažijo bolečino, vendar je njuna dolgoročna učinkovitost vprašljiva!
Prva faza se osredotoča na zmanjšanje obremenitev in rahlemu počitku, nato pa se začne uvajanje protibolečinske Tecar terapije. Smiselna je tudi nežna manualna terapija s pasivno in aktivno sklepno mobilizacijo prstov ter razteznimi vajami.
Fizioterapevti vas naučijo osnovnih vaj propriocepcije in vaj za mišično – vezivno moč. V tej fazi se izvaja blage izometrične vaje, da ne izzovemo prehude bolečine. Od fizikalnih agensov sta učinkovita Summus laser in terapevtski ultrazvok.
Kinezioterapevtska faza pa je namenjena stopnjevanju vaj iz izometričnih v koncentrične in submaksimalne ekscentrične. Prav tako se uvajajo progresivne proprioceptivne vaje za izboljšanje živčno-mišičnega nadzora in kineziološke vaje za sklepno stabilizacijo. Vaje, ki jih je potrebno izvajati so predvsem različni prijemi, kot je pincetni prijem in stisk pesti. Pomembna je krepitev okoliških sklepov, tako prstov, zapestja, komolca in ramena.
V primeru neprimerne biomehanike se kineziologi ukvarjajo z učenjem pravilnih vzorcev gibanja. Smiselne so tudi funkcionalne vaje, ki jih bo vsak posameznik potreboval pri vsakodnevnih opravilih ali delu.
Post rehabilitacija ali faza preventivnega vzdrževanja se osredotoča na spremembo življenjskega sloga z ohranjanjem zdrave telesne teže, prilagoditvijo aktivnosti in ustrezno prehrano.
Prav tako skrbi za dolgoročno vzdrževanje funkcionalnosti sklepov in preventivno moč pred nadaljnjimi poškodbami in napredovanjem bolezni. Pomemben del je tudi management degenerativnih stanj in preprečitev nastanka kronične bolečine.
Za najprimernejši izid je pomembno zgodnje prepoznavanje bolezni in takojšnje ukrepanje s fizioterapijo, terapevtskimi vajami in krepitvijo mišic ter spremembami življenjskega sloga!
Prognoza in čas rehabilitacije
Prognoza in trajanje rehabilitacije sta odvisna od več dejavnikov, vključno z resnostjo poškodbe ali bolezni, starostjo posameznika, splošnim zdravstvenim stanjem, stopnjo prizadetosti ter pristopom k zdravljenju.
Čeprav artroza ni popolnoma ozdravljiva, je s pravim zdravljenjem mogoče bistveno izboljšati simptome in kakovost življenja. Glavni cilji zdravljenja so obvladovanje bolečine, povečanje gibljivosti, zmanjšanje vnetja in upočasnitev napredovanja bolezni.
Trajanje rehabilitacije je pri zgodnji fazi od nekaj tednov do nekaj mesecev, pri srednji fazi 3 – 6 mesecev in pri napredovali fazi je dolgotrajna in se nadaljuje skozi vse življenje.
Klinika Medicofit, z izkušeno ekipo fizioterapevtov in strokovnjakov, ponuja celostni pristop k zdravljenju artroze prstov, ki vključuje napredne terapevtske tehnike, prilagojene posameznikovim potrebam in ciljem!
Naročite se na zdravljenje artroze prstov na rokah
Viri in literatura
Jensen, V., Bøggild, H. in Johansen, J. P. (1999). Occupational use of precision grip and forceful gripping, and arthrosis of finger joints: A literature review. Occupational Medicine, 49(6), 383–388. https://doi.org/10.1093/occmed/49.6.383
Kang, T.-W., Lee, J.-H., Park, D.-H. in Cynn, H.-S. (2019). Effects of a finger exercise program on hand function in automobile workers with hand osteoarthritis: A randomized controlled trial. Hand Surgery and Rehabilitation, 38(1), 59–66. https://doi.org/10.1016/j.hansur.2018.09.007
Karl Spies, C., Langer, M., Hahn, P., Peter Müller, L. in Unglaub, F. (2018). The Treatment of Primary Arthritis of the Finger and Thumb Joint. Deutsches Ärzteblatt International, 115(16), 269–275. https://doi.org/10.3238/arztebl.2018.0269
Shah, K., Yang, X., Lane, J. C. E., Collins, G. S., Arden, N. K., Furniss, D. in Filbay, S. R. (2020). Risk factors for the progression of finger interphalangeal joint osteoarthritis: a systematic review. Rheumatology International, 40(11), 1781–1792. https://doi.org/10.1007/s00296-020-04687-1
