Ali ste se kdaj soočili z bolečinami v sklepih? Ali vas zanima, kako prepoznati in obvladovati osteoartrozo? Ali želite izvedeti več o najpogostejši obliki artritisa na svetu?
Osteoartroza je najpogostejša bolezen sinovijskih sklepov in je glavni krivec za bolečine ter zmanjšano gibljivost sklepov pri starejših ljudeh.
Ali ste vedeli, da so osteoartrozi včasih rekli kar “degenerativni revmatizem“? Včasih je namreč veljalo prepričanje, da gre le za posledice obrabe sklepov zaradi starosti, vendar pa novejše raziskave kažejo, da je ta bolezen zapletena in vključuje številne dejavnike.
Osteoartroza se lahko razvije brez opaznih simptomov in jo pogosto odkrijemo naključno med kliničnim ali rentgenskim pregledom. Med potekom bolezni se sklepni obrabi pridruži še vnetje, zato jo pogosto imenujemo tudi osteoartritis.
Najpogosteje prizadene sklepe, ki so močno obremenjeni – to so prsti rok, kolki, kolena ter sklepi v hrbtenici. Bolezen se običajno razvija počasi skozi več let in lahko vodi do trajnih poškodb sklepa.
Na žalost še nimamo zdravil, ki bi preprečila nastanek osteoartroze ali ustavila njen napredek. Zato je sodobno zdravljenje trenutno usmerjeno v lajšanje simptomov in zaustavljanje napredka s fizioterapijo.
V kliniki za fizioterapijo Medicofit smo specializirani za zdravljenje osteoartroze vseh sklepov in smo do boljšega življenja brez bolečin pomagali že številnim pacientom. V nadaljevanju vam predstavljamo vse kar morate vedeti o osteoartritisu, vzrokih za nastanek in zdravljenju te zahrbtne bolezni.
Kako pogosta je osteoartoza ?
Osteoartroza oz. osteoartritis je široko razširjena bolezen po vsem svetu in prizadene približno 12 odstotkov svetovne populacije, ki je starejša od 25 let. Razširjenost te bolezni se s starostjo le še povečuje in je prisotna pri kar 50 odstotkih ljudi, ki so starejši od 65 let.
Pri ljudeh, mlajših od 45 let, jo pogosteje opazimo pri moških, medtem ko je nad 45 leti pogostejša pri ženskah.
Ali ste vedeli, da lahko osteoartrozo zaznamo še preden povzroča bolečine? Presenetljivo je, da jo pogosto zaznamo na rentgenskih slikah tudi pri ljudeh, ki še ne kažejo simptomov bolezni.
Pomembno je poudariti, da lahko pri 10 do 30 odstotkih bolnikov osteoartroza povzroči pomembno invalidnost, zato je ključno da prepoznamo prve znake bolezni in ustrezno ukrepamo.
Naročite se na zdravljenje osteoartroze
Kako nastane osteoartroza?
Osteoartroza je bolezen sklepov, ki se začne z razgradnjo hrustanca. Hrustanec je tanek, gladek sloj, ki pokriva sklepne površine in deluje kot blažilec sil. Vsebuje veliko vode, kolagena in proteoglikanov. V hrustancu najdemo hondrocite – celice, ki skrbijo za njegovo vzdrževanje.
Hondrociti proizvajajo pomembne sestavine, kot so kolagen, proteoglikani in encimi, ki skrbijo za obnovo hrustanca. Pomembna je tudi hialuronska kislina, ki pomaga pri zadrževanju vode v hrustancu – to omogoča prehrano hondrocitov. Hrustanec namreč nima svoje prekrvavitve.
Z leti hrustanec izgublja svojo gladkost in postaja manj elastičen. Pri osteoartrozi se hrustanec začne razgrajevati. Hondrociti se množijo in proizvajajo encime, ki uničujejo hrustančni matriks – to vodi v vnetje in propad hrustanca.
Ali ste vedeli, da igra pomembno vlogo pri blaženju obremenitev sklepov tudi subhondralna kost? Ko je sklep obremenjen, se kost in hrustanec medsebojno prilegata. Subhondralna kost absorbira nastalo mehanično energijo, kar ščiti hrustanec.
Ponavljajoče se obremenitve lahko poškodujejo tako hrustanec kot subhondralno kost, kar vodi do njene skleroze (zadebelitve in povečanja volumna) in nastanka osteofitov (robni kostni izrastki). Spremembe v subhondralni kosti so ključne pri napredovanju sprememb v hrustancu.
Osteoartroza je lahko v začetnih fazah popolnoma nema (ni jasnih znakov), ob napredku bolezni pa se pojavijo številni simptomi, ki s časom napredujejo v vedno hujše.
Klinična slika pri osteoartrozi se lahko razlikuje, vendar običajno vključuje naslednje klinične znake:
Bolečina: Bolečina v prizadetem sklepu je pogost simptom. Ta bolečina je običajno globoka in topa ter se pogosto povečuje med gibanjem sklepa. Počitek lahko zmanjša bolečino.
Okorelost: lahko pride do jutranje okorelosti v sklepu, vendar traja običajno manj kot trideset minut. Pojavi se lahko tudi po daljšem obdobju neaktivnosti, na primer po spanju ali dolgotrajnem sedenju.
Deformacija sklepa: Prizadeti sklep se lahko sčasoma zadebeli in razoblikuje. To je lahko posledica nabrekle sinovije (sklepne ovojnice), prisotnosti izliva ali nastanka kostnih izrastkov. Kadar so prisotni kostni izrastki, je zadebelitev sklepa na otip trda.
Omejena gibljivost: Osteoartroza lahko vodi do omejitve gibljivosti prizadetega sklepa. To je lahko posledica atrofije, napetosti in skrčenosti obsklepnih mišic, spremenjene sklepne ovojnice ter prisotnosti kostnih izrastkov.
Krepitacije: Med gibanjem prizadetega sklepa se lahko slišijo krepitacije. Gre za zvoke, ki nastanejo zaradi drgnjenja dveh nepravilnih površin sklepnega hrustanca. Čeprav so ti zvoki izredno neprijetni, običajno niso boleči.
Najpogostejši sklepi, ki so prizadeti pri osteoartrozi, se razlikujejo od osebe do osebe. Vendar pa so najpogosteje prizadeti sklepi kolena, kolki, hrbtenica, prsti na rokah (zlasti prstni sklepi blizu konice prstov) in palci na nogah.
Osteoartroza rok
Dlani, še posebej naše prste, uporabljamo pri praktično vseh opravilih – še posebej pri določenih poklicih. Naše dlani so zato zelo podvržene nastanku obrabnih sprememb.
Običajno se pojavlja na naslednjih mestih:
- Distalni interfalangealni sklepi (Heberdenovi vozliči): Prizadene sklepe na koncih prstov, kar povzroči nastanek kostnih izrastkov in vozličev. Ti vozliči so trdi na otip in pogosto spremljajo vnetje sklepnega tkiva. Bolečina se lahko pojavi, vendar pogosto izgine, ko se sklep zatrdi ali deformira.
- Prvi karpometakarpalni sklep (rizartroza): Ta oblika se pojavi v sklepu, ki povezuje zapestje s palcem. Pogosto se kaže z bolečino, oteklino in omejeno gibljivostjo palca. Med gibanjem palca se lahko čutijo krepitacije.
- Proksimalni interfalangealni sklepi (Bouchardovi vozliči): Ti sklepi so na sredini prstov rok. Lahko se pojavi bolečina, oteklina in zmanjšana gibljivost teh sklepov.
Pogosto se osteoartroza rok pojavlja hkrati z osteoartrozo drugih sklepov, na primer kolen, in je lahko povezana tudi z debelostjo. Kostni izrastki, imenovani vozliči, ki se lahko občutijo ob robu prizadetih sklepov, spremljajo to obliko bolezni.
Osteoartroza kolena
Koleno je kompleksen sklep, sestavljen iz treh glavnih delov: medialnega in lateralnega tibiofemoralnega sklepa ter patelofemoralnega sklepa.
Najpogostejša oblika osteoartroze pri kolenu je prizadetost medialnega (notranjega) dela in se pogosto razvije v obeh kolenskih sklepih.
Glavni klinični znaki vključujejo globoke, tope ali zbadajoče bolečine med hojo, zlasti pri premagovanju stopnic, ter občutek togosti v sklepu.
Veliko naših bolnikov poroča o občutku nestabilnosti v kolenu, ki pa ni nujno povezana s pomembno poškodbo sklepa ali vezi. Nestabilnost pogosto izhaja iz oslabelosti štiriglave stegenske mišice.
Pogosto so med gibanjem kolena prisotne krepitacije, občutek drgnjenja ali škripanja.Z napredovanjem bolezni se lahko pojavi omejitev gibljivosti, ki jo spremlja bolečina v skrajnih legah.
Ali ste že vedeli, da obstaja tudi patelofemoralna artroza? Pri patelofemoralni artrozi se pojavlja nepravilno gibanje pogačice, bolečina pri pritisku nanjo ter krepitacije med gibanjem.
Napredovanje osteoartroze kolena lahko povzroči različne zaplete, kot so kostna nekroza, zlomi golenice, huda nestabilnost in deformacija sklepa, krvavitev v sklep ter poškodbe poplitealnih živcev v kolenu, zato je pomembno, da s fizioterapevtskim zdravljenjem začnete čimprej.
Osteoartroza kolka
Osteoartroza kolka prizadene ljudi obeh spolov v različnih starostnih skupinah – pogosteje se pojavi pri starejših ženskah.
Ali ste vedeli, da artroza kolka ni posebej pogojena s prekomerno telesno težo? Prekomerna telesna teža ima pomembno vlogo pri razvoju artroze kolena, medtem ko je artroza kolka pogosteje povezana z višjo kostno gostoto.
Glavni simptom te bolezni je bolečina med hojo, ki se lahko širi v zadnjico, dimlje, stegno ali celo v koleno, kar lahko oteži diagnozo. Značilna je tudi jutranja okorelost in omejena gibljivost kolka, zlasti notranje rotacije. Bolniki lahko doživijo težave tudi pri obuvanju, saj se težko sklonijo.
Pri napredovali bolezni se lahko pojavi skrajšanje prizadetega uda, kar lahko privede do značilnega načina hoje, imenovanega “antalgična drža”, in Trendelenburgovega znaka ( medenica se spusti navzdol, če bolnik stopi na prizadeto nogo).
Nekateri bolniki, še posebej starejše ženske, lahko brez pravilnega fizioterapevtskega zdravljenja doživijo hude težave v relativno kratkem času, ki lahko vodijo do operacije v le nekaj mesecih.
Osteoartroza hrbtenice
Osteoartroza pogosto vpliva na hrbtenico, še posebej na njen vratni in ledveni del, ki sta najbolj gibljiva. Ta bolezen prizadene medvretenčne sklepe in pogosto spremljajo degenerativne spremembe v medvretenčnih ploščicah, kar imenujemo spondiloartroza.
Identifikacija simptomov, ki izhajajo le iz prizadetih medvretenčnih sklepov, je težavna. Ko je ledveni del hrbtenice prizadet, se lahko pojavijo bolečine, ki sevajo v zadnjico, dimlje, in stegno ter segajo celo do kolena.
Simptomi so pogosto hujši zjutraj, med telesno aktivnostjo, pri upogibanju ali obračanju ledvene hrbtenice ter med daljšim stoječim delom ali sedenjem. Podobno se izrazi osteoartroza vratne hrbtenice, ki povzroča bolečino, ki se lahko simetrično razširi na ramena in se poslabša pri obračanju in nagibanju glave.
Naročite se na zdravljenje osteoartroze
Kaj je vzrok za nastanek osteoartroze?
Osteoartroza je razdeljena na primarno in sekundarno obliko in lahko prizadene številne sklepe. Primarna osteoartroza se lokalizira na enem samem sklepu ali v več sklepih in se kaže na različne načine, vključno z roko, stopalom, kolenom, kolkom, hrbtenico in drugimi sklepi.
Sekundarna osteoartroza se se razvije kot posledica drugih bolezni, ki vplivajo na sklepe, vključno s poškodbami sklepa, anatomskimi spremembami, presnovnimi in endokrinimi boleznimi ter vnetnimi boleznimi, kot so nekatere revmatične bolezni. Vrh obrazca
Dejavniki tveganja za nastanek primarne osteoartroze
Starost
S staranjem se povečuje verjetnost razvoja osteoartroze. To je posledica naravnih sprememb biomehanike v delovanju sklepov, oslabitve mišic, zmanjšane prekrvavitve in večje občutljivosti starejšega hrustanca na škodljive dejavnike, še posebej mehanične obremenitve.
Tudi odlaganje različnih kristalov v hrustanec in meniskuse postane pogostejše s starostjo, kar lahko vodi v dodatne lokalne poškodbe in vnetje.
Ženski spol
Ženske so bolj dovzetne za razvoj osteoartroze kot moški. Vzroki za to povečano tveganje pri ženskah niso popolnoma razjasnjeni, vendar se zdi, da vlogo igrajo hormoni (estrogen) in genetski dejavniki.
Po menopavzi opazimo še večji porast osteoartroze pri ženskah, kar je verjetno povezano s padcem ravni estrogena, ki ima pomembno vlogo pri zaščiti hrustanca.
Ali ste vedeli, da lahko nadomestna hormonska terapija po menopavzi zmanjša tveganje za razvoj osteoartroze kolkov in kolen?
Debelost
Prekomerna telesna teža močno poveča tveganje za nastanek, še posebej v nosilnih sklepih, kot so kolki in kolena. Maščobno tkivo izloča vnetne citokine, ki lahko škodijo hrustancu, in adipokine, kot je leptin, ki negativno vplivajo na delovanje hrustančnih celic.
Ljudje, ki imajo običajno več maščobnega tkiva, so bolj izpostavljene tveganju za osteoartrozo.
Višja kostna gostota
Pri starejših ženskah je višja kostna gostota povezana z večjim tveganjem za razvoj osteoartroze. Študije kažejo, da imajo ženske sredi težje oblike osteoartroze višjo kostno gostoto v primerjavi z ženskami brez te bolezni.
Poklicna izpostavljenost
Nekateri poklici, ki vključujejo ponavljajoče se obremenitve sklepov, kot so klečanje, počepanje in hoja po neravnih površinah, lahko povečajo tveganje za osteoartrozo.
Ali ste vedeli, da so težki fizični delavci, kot so kmetovalci in gradbeni delavci, bolj nagnjeni k osteoartrozi kolkov in malih sklepov rok?
To še posebej velja za delavce, ki imajo hkrati previsoko telesno težo, saj se obremenitev sklepov s kombinacijo teh dejavnikov še poveča.
Športne dejavnosti
Pri profesionalnih športnikih so športne dejavnosti povezane z večjim tveganjem za osteoartrozo v specifičnih sklepih, ki so bolj izpostavljeni obremenitvam v njihovem športu.
Na primer, gimnastičarji so bolj nagnjeni k osteoartrozi ramen, zapestij in komolcev, medtem ko se pri nogometaših pojavlja osteoartroza kolen, gležnjev in stopal.
Predhodne poškodbe
Prejšnje poškodbe sklepov, še posebej kolenskih in kolkov, lahko povečajo tveganje za razvoj osteoartroze v teh sklepih. Tudi prirojene nepravilnosti, kot je displazija kolkov, lahko vodijo v prezgodnjo osteoartrozo.
Šibke mišice
Šibke mišice, še posebej okoli sklepov, lahko povečajo tveganje za osteoartrozo. Močne mišice okrog sklepov stabilizirajo sklep in delujejo kot naravni blažilci mehanskih obremenitev, kar lahko zmanjša tveganje za bolezen.
Proprioceptivne motnje
Težave s propriocepcijo, kar pomeni izgubo občutka za položaj sklepov, lahko prispevajo k razvoju osteoartroze. To se lahko zgodi, ko oseba ne more pravilno zaznati sklepne obremenitve, kar lahko vodi v ponavljajoče se poškodbe sklepa.
Genetski dejavniki
Dedni faktorji igrajo pomembno vlogo pri razvoju osteoartroze, saj se tveganje za bolezen poveča pri ljudeh, ki imajo družinsko anamnezo te bolezni. Obstajajo tudi povezave med genetskimi markerji in različnimi oblikami osteoartroze.
Ali ste vedeli, da bi naj bil vpliv dednih dejavnikov tudi do 65 odstoten? Osteoartroza je namreč povezana s številnimi HLA antigeni.
Dejavniki tveganja za nastanek sekundarne osteoartroze
Sekundarna osteoartroza se razvije kot posledica različnih dejavnikov, ki vplivajo na sklepni hrustanec. Med temi dejavniki so:
Kopičenje nenormalnih biokemičnih snovi: To vključuje kopičenje kristalov, kot so uratni kristali (povezani z protinom) in drugi nenormalni presnovni produkti. Na primer, pri ohronozi se kopiči homogentizinska kislina, kar lahko poškoduje hrustanec.
Vnetje: Vnetje v sklepu, ki ga povzročajo različni vzroki, kot je septični artritis (okužba sklepa) ali vnetne revmatske bolezni, lahko privede do razvoja osteoartroze.
Poškodbe: Prejšnje poškodbe sklepa, kot so stari zlomi, aseptična nekroza (izguba krvnega obtoka v kosti), ali prirojene nepravilnosti lahko vodijo v sekundarno osteoartrozo.
Endokrine bolezni: Določene endokrine bolezni, kot so hormonske motnje, lahko prispevajo k razvoju osteoartroze.
Nevropatične motnje: Nevropatične motnje, ki vplivajo na živčni sistem in občutek za sklep, lahko povzročijo nenormalne obremenitve sklepa in prispevajo k razgradnji hrustanca.
Pomembno je razumeti, da se dejavniki tveganja pogosto prepletajo in skupaj prispevajo k razvoju osteoartroze. Zato je ključno spremljati dejavnike tveganja in jih upoštevati pri preprečevanju in zdravljenju te bolezni.Vrh obrazca
Diagnoza osteoartroze temelji na temeljiti anamnezi, kliničnih znakih ter slikovnih preiskavah. Pomembno je ugotoviti, ali gre za primarno ali sekundarno osteoartrozo, vendar ta razmejitev včasih ni povsem jasna.
Laboratorijski testi običajno ne pokažejo posebnih nenormalnosti, razen če je osteoartroza sekundarna in povezana z drugo osnovno boleznijo.
Punkcija sklepa ni običajni del rutinske diagnoze osteoartroze, vendar pa lahko pomaga pri izključitvi drugih možnih vzrokov bolečine v sklepu.
Pri diagnozi je ključna rentgenska slika sklepa. Zgodnji znaki na rentgenskih posnetkih vključujejo neenakomerno zoženje sklepne špranje. Med poznejšimi spremembami so kostni izrastki, subhondralna skleroza in subhondralne kostne ciste. Rentgenske spremembe se običajno počasi razvijajo.
V primeru, ko ostajajo vzroki sklepne bolečine nejasni kljub navedenim preiskavam, lahko zdravnik opravi ultrazvočno preiskavo ali slikanje z magnetno resonanco (MRI), da bi bolje ocenil stanje vašega sklepa.
Trenutno še nimamo zdravil, ki bi popolnoma preprečila nastanek ali ustavila napredovanje osteoartroze oz. osteoartritisa.
Zato se zdravljenje osteoartroze osredotoča na lajšanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Glavni cilji zdravljenja vključujejo zmanjšanje sklepne bolečine, izboljšanje gibljivosti ter zmanjšanje okorelosti.
Zdravljenje je običajno tri-stopenjsko in vključuje tri glavne pristope:
Farmakološko lajšanje bolečin
Lajšanje bolečin dosegamo z uporabo zdravil za lajšanje bolečine in vnetja, kot so nesteroidna protivnetna zdravila (npr. ibuprofen), analgetiki (npr. paracetamol) ter intraartikularne injekcije s kortikosteroidi ali hialuronsko kislino, ki lahko pomagajo pri zmanjšanju vnetja in bolečine v sklepu.
Fizioterapevtsko zdravljenje
Fizioterapevtsko zdravljenje pri osteoartrozi, še posebej pri večjih nosilnih sklepih, je ključnega pomena saj ne pomaga le pri zmanjšanju bolečine, ampak tudi pomaga pri preprečevanju napredka bolezni.
V obdobjih hujših bolečin in morebitnih vnetij je potreben počitek, vendar le za kratek čas, da se akutni simptomi umirijo. Fizioterapevti so strokovnjaki, ki vam lahko v akutni fazi pomagajo hitreje olajšati vašo simptomatiko.
Fizioterapevtsko zdravljenje vključuje manualno terapijo, terapijo prožilnih točk, specialne terapevtske vaje in instrumentalno terapijo.
Ali ste vedeli, da lahko s fizioterapevtskimi napravami zmanjšamo vnetje in olajšamo bolečine? V kliniki Medicofit uporabljamo le najsodobnejše naprave, kot so: TECAR WINTECARE terapija, visoko-energijski SUMMUS laser, ultrazvočna terapija, diamagnetoterapija PERISO in visokotonska elektrostimulacijo HiTOP.
V kliniki Medicofit se zdravljenja lotevamo s celostnim pristopom, kar pomeni da v zdravljenje vključimo tudi specialno telesno vadbo, znano kot kineziologija.
Redna telesna aktivnost je pomembna, saj izboljšuje mišično moč, gibljivost in sposobnost izvajanja vsakodnevnih aktivnosti. Bolnikom se nauči krepitev mišic okoli sklepa, ohranjanje gibljivosti in izvajanje usklajenih gibov.
Posebno pozornost namenjamo krepitvi atrofičnih mišic okoli sklepa, kar zmanjša težave, povezane z osteoartrozo kolena in kolka, in zmanjša potrebo po protibolečinskih zdravilih.
Pri spondiloartrozi hrbtenice je pomembno, da bolnik ohrani pravilno držo ramenskega obroča in hrbtenice. Krepitev mišic vratu, ramen, hrbta in trebuha je ključnega pomena, da se ohrani stabilnost in preprečijo nepravilni gibi.
Sklep ali dele hrbtenice redko imobiliziramo, saj bi to vodilo v oslabelost mišic. Za lajšanje bolečin se uporabljajo fizioterapevtski pristopi, kot je ultrazvočna terapija pri akutnem vnetju, ali magnetoterapija pri kroničnih težavah.
V kolikor vas čaka operativni poseg, je posebni del terapevtskega načrta tudi priprava bolnika na operacijo in učenje vaj, ki jih bomo izvajali po posegu.
Več o fizioterapevtskem zdravljenju osteoartroze v kliniki Medicofit si lahko preberete v našem članku »Artroza«.
Kirurško zdravljenje
Kirurško zdravljenje osteoartroze postane potrebno pri bolnikih, ki trpijo za napredovalo obliko bolezni. Ti bolniki doživljajo bolečine ne samo med obremenitvijo prizadetega sklepa, temveč tudi v mirovanju.
Kirurški posegi so odvisni od več dejavnikov, vključno z ustreznim časom za operacijo, pripravo bolnika na operacijo, ter postoperativno oskrbo in rehabilitacijo.
Najpogosteje izvajani kirurški posegi vključujejo vstavitev umetnih kolkov in kolen (endoprotetika). Pri pravilno izbranih bolnikih ti posegi običajno zmanjšajo bolečine, izboljšajo gibljivost in kakovost življenja.
Ali ste vedeli, da s sodobno tehnologijo in izboljšanimi kirurškimi tehnikami lahko umetni sklepi zdržijo več kot 10 let?
Pri kirurškem zdravljenju drugih prizadetih sklepov uporabljajo različne metode. Pri bolnikih, kjer so nepravilnosti kosti ali udov vzrok za neustrezne obremenitve sklepov, se lahko izvede osteotomija, ki pomaga pri odpravi bolečin in preprečuje napredovanje osteoartroze.
V nekaterih primerih je edina možnost za zmanjšanje bolečin zatrditev sklepa, imenovana artrodeza. Za bolnike s hudo ledveno išialgijo, motoričnimi motnjami in potrjeno hernijo diska, ki pritiska na korenino ali hrbtenjačo, je indicirana operacija diskus hernije.
Pri bolnikih s stenozo spinalnega kanala, ki povzroča bolečine in nevrološke motnje in ob fizioterapevtskemu zdravljenju ne dosežemo izboljšanja, je potrebna nevrokirurška ali ortopedska obravnava.
Ključno je, da se zdravljenje individualizira glede na stopnjo in lokacijo osteoartroze ter individualne potrebe bolnika. Sodelovanje zdravnika, fizioterapevta ter drugih strokovnjakov je pomembno za optimalno upravljanje te bolezni.
Kaj lahko naredite sami ?
Samostojno lahko naredite veliko za obvladovanje osteoartritisa s pravilnim življenjskim slogom:
Vzdržujte zdravo telesno težo: Ohranjanje normalne telesne teže je ključno, saj je debelost eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za osteoartritis. Posvetujte se s strokovnjakom za prehrano, če potrebujete pomoč pri oblikovanju uravnotežene prehrane za osteoartrozo.
Redna telesna aktivnost: Vadba je ključna. Izvajajte vaje za krepitev mišic okoli prizadetih sklepov. To pomaga izboljšati njihovo podporo in razbremeniti sklepe. Prav tako pomaga ohranjati gibljivost in zmanjšuje bolečine. Posvetujte se s fizioterapevtom, da izberete primerne vaje za svoje potrebe.
Pravilna telesna drža: Pazite na svojo držo med vsakodnevnimi dejavnostmi. To vključuje pravilno dvigovanje bremen, ohranjanje ravnotežja in pravilno sedenje. Pravilna drža pomaga zmanjšati stres na vaših sklepih.
Razbremenitev in preprečevanje poškodb: Na delovnem mestu si prizadevajte za razbremenitev prizadetih sklepov. Uporabljajte ergonomske pripomočke in tehnike dvigovanja. Preprečite poškodbe s previdnostjo in uporabo varnostne opreme, kjer je potrebno.
Opustitev pretiranih dejavnosti: Včasih je potrebno prenehati ali prilagoditi dejavnosti, ki prekomerno obremenjujejo prizadete sklepe. Posvetujte se s svojim zdravnikom ali fizioterapevtom o tem, kateri posebni ukrepi so potrebni za vaše primere.
Izobraževanje o bolezni: Osveščenost o osteoartritisu je pomembna. Razumevanje bolezni vam omogoča, da sprejemate boljše odločitve o vašem zdravju. Najpomembnejše pa je, da ste aktivno vključeni v svoje zdravljenje in skrbite za svoje dobro počutje.
Ne pozabite, da se pred začetkom katerega koli programa vadbe ali spremembo prehrane posvetujete s fizioterapevtom, da se prepričate, da so te spremembe primerne za vas in vaše stanje. Vadba doma je izredno koristna, vendar ne more zamenjati specialnega fizioterapevtskega zdravljenja.
Kako hitro lahko napreduje osteoartroza?
Radiološke lezije osteoartroze se običajno počasi in postopoma povečujejo. Vendar je tempo napredovanja zelo različen. V ekstremnih primerih lahko nekateri primeri osteoartritisa ostanejo stabilni desetletja, medtem ko drugi napredujejo izjemno hitro, v nekaj mesecih uničijo hrustanec.
Zakaj osteoartroza boli?
Hrustanec v sklepu nima svojih krvnih žil ali živčnih končičev. Ko se delci odmrlega hrustanca sprostijo, dražijo ovojnico sklepa in sprožijo vnetni odziv. To je še posebej boleče, saj je sklepna ovojnica obilno prežeta z živčnimi vlakni. S tem, ko hrustanec izgine, se tudi tetive in vezi raztegnejo, kar povzroča bolečine.
Ali je prekomerna teža lahko faktor za razvoj osteoartroze?
Raziskave kažejo na dosledno povezavo med visoko telesno težo in napredovanjem osteoartritisa. Za vsak dodaten kilogram telesne teže se na sklepe prenese tri do štiri dodatne kilograme obremenitve, kar lahko povzroči povečan pritisk na hrustanec in sčasoma prispeva k njegovi razgradnji.
Kot posledica tega so posamezniki, ki trpijo za debelostjo, bolj verjetno kandidati za kirurško zamenjavo sklepov.
Kaj je glavni namen rehabilitacije pri osteoartrozi?
Rehabilitacija pri osteoartritisu je usmerjena v zmanjšanje bolečin, optimizacijo funkcionalnosti ter ugodno zamanjšanje procesa poškodb sklepa. Pravilna telesna vadba in ohranjanje aktivnosti sta ključna cilja za vse bolnike z osteoartritisom, ne glede na starost, sočasne bolezni, resnost bolečin ali stopnjo omejenosti.
Fizioterapija se je izkazala za učinkovito metodo, ki omogoči zmanjšanje bolečin, uporabe zdravil ter izboljšanje telesne zmogljivosti, mišične moči, ravnotežja, razpoloženja in kakovosti življenja.
Ali lahko razvijem osteoartrozo v več kot samo enem sklepu?
Osteoartroza pogosto prizadene več sklepov hkrati. Najpogosteje se pojavlja v kolku, kolenih, spodnjem delu hrbta, vratu ter določenih sklepih prstov. Simptomi osteoartritisa se običajno razvijajo več let, pri čemer so zgodnji simptomi pogosto enaki, ne glede na to, kateri sklep je sprva prizadet.
Kako nujna je operacija? Kaj če se ne odločim za operacijo?
Redna telesna vadba in ohranjanje zdrave telesne teže sta najboljša obramba pred bolečinami in omejitvami pri artrozi. Vendar pa, če so vaši sklepi že presegli točko in je povrnitev funkcionalnosti težka ali nemogoča, lahko kirurški poseg predstavlja možnost rešitve.
Kirurški poseg pri osteoartrozi je potreben le v majhnem številu primerov, ko druge terapije niso učinkovite ali kadar vaše vsakodnevno življenje resno trpi zaradi vaše bolezni.
Interna medicina (6. izd., p. XXXVIII, 1693). (2022). Medicinska fakulteta; Buča.
Kirurgija (p. XXXVI, 1588). (2014). Grafika Gracer.
Boesen, M., Ellegaard, K., Henriksen, M., Gudbergsen, H., Hansen, P., Bliddal, H., Bartels, E. M., & Riis, R. G. (2017). Osteoarthritis year in review 2016: imaging. Osteoarthritis and cartilage, 25(2), 216–226. https://doi.org/10.1016/j.joca.2016.12.009
Iolascon, Giovanni & Gimigliano, Francesca & Moretti, Antimo & de Sire, Alessandro & Migliore, Alberto & Brandi, M.L. & Piscitelli, Prisco. (2017). Early osteoarthritis: How to define, diagnose, and manage. A systematic review. European Geriatric Medicine. 8. 10.1016/j.eurger.2017.07.008. https://www.academia.edu/82644811/Early_osteoarthritis_How_to_define_diagnose_and_manage_A_systematic_review
Martel-Pelletier, J., Barr, A. J., Cicuttini, F. M., Conaghan, P. G., Cooper, C., Goldring, M. B., Goldring, S. R., Jones, G., Teichtahl, A. J., & Pelletier, J. P. (2016). Osteoarthritis. Nature reviews. Disease primers, 2, 16072. https://doi.org/10.1038/nrdp.2016.72 Vrh obrazca
