Ena najpogostejših oblik artroze je koksartroza, ki ne prizadene le kolčnega sklepa, temveč močno vpliva tudi na kakovost vsakdanjega življenja. Sprva jo začutimo kot občasno togost in bolečino v kolku, sčasoma pa lahko omeji gibljivost in oteži že osnovne aktivnosti, kot so hoja, stopanje po stopnicah ali celo sedenje.
Koksartroza je degenerativno stanje kolka, pri katerem se sklepni hrustanec postopoma obrablja, kar vodi v povečano trenje sklepnih površin, vnetje in bolečino. Vzroki so različni, od starostnih sprememb in preobremenitev do prirojenih deformacij ali poškodb kolka. Pogosto se pojavlja pri starejših, a tudi mlajši, aktivni ljudje, predvsem športniki, niso izjema.
Fizioterapija ima pri obvladovanju koksartroze osrednjo vlogo. S sodobnimi metodami in tehnikami zdravljenja, ciljno vadbo in individualno prilagojenimi programi lahko učinkovito zmanjšamo bolečino, izboljšamo gibljivost ter upočasnimo napredovanje bolezni. Tako posamezniku omogočimo, da ostane čim dlje aktiven in samostojen.
Ta članek predstavlja celovit vpogled v koksartrozo – od razumevanja bolezni in njenih vzrokov do pomena sodobne fizioterapije pri obvladovanju simptomov ter ohranjanju kakovosti življenja!
Temljni vzrok za nastanek koksartroze in pojav njenih spremljajočih simptomov je postopna obraba hrustanca v kolčnem sklepu, ki sčasoma povzroči trenje kosti ob kost in boleče omejitve gibljivosti.
Pogosto gre tudi za posledico staranja in naravne degeneracije, vendar k razvoju bolezni prispevajo tudi dejavniki tveganja, kot so prekomerna telesna teža, predhodne poškodbe kolka, prirojene deformacije sklepa ter ponavljajoče se obremenitve pri športu ali delu.
Genetska predispozicija prav tako povečuje možnost za pojav bolezni, pri čemer se prvi znaki lahko pokažejo že v srednjih letih, pogosteje pa pri starejši populaciji.
Značilni simptomi
Najpogostejši simptomi koksartroze so postopno naraščajoča bolečina v predelu kolka, ki se lahko širi v dimlje, stegno ali celo koleno. Sprva se bolečina pojavi predvsem pri večjih obremenitvah, kasneje pa tudi med mirovanjem in ponoči. Značilna je jutranja okorelostter občutek togosti, ki se izboljša šele po razgibavanju.
Posamezniki pogosto opažajo omejeno gibljivost kolka ter zmanjšano sposobnost hoje na daljše razdalje. V napredovali fazi lahko pride tudi do prikrajšave prizadete noge in vidnih sprememb v hoji.
Ker so simptomi koksartroze pogosto podobni drugim težavam s kolkom ali hrbtenico, je za potrditev bolezni nujna natančna diagnoza, ki omogoči pravočasen začetek ustreznega zdravljenja!
Diagnoza koksartorze temelji na kombinaciji kliničnega pregleda in slikovnih preiskav. Ob kliničnem pregledu ocenimo obseg gibljivost kolka, prisotnost bolečine ob specifičnih gibih (npr. notranja rotacija in fleksija) ter spremembe v vzorcu hoje. V sklopu diagnostičnega pregleda prav tako ovrednotimo stanje mišičnega sistema.
Za potrditev diagnoze je ključna rentgenska slika, kjer jasno vidimo značilne znake obrabe – zoženje sklepne špranje, osteofite (kostne izrastke) in spremembe na sklepnih površinah. V zgodnejših stadijih je lahko koristna tudi magnetna resonanca (MR), saj pokaže zgodnje okvare hrustanca in vnetne spremembe, ki jih RTG še ne zazna. Takšen natančen pristop nam omogoča pravočasno načrtovanje ustreznega zdravljenja.
Zdravljenje
Pri zdravljenju koksartorze se odločamo med konzervativnim in operativnimi možnostmi. Naš cilj je simptome obvladovati čim dlje brez kirurškega posega, zato je najbolj smiselno začeti s ciljno fizioterapevtsko obravnavo. Operacija, kot je totalna endoproteza kolka, pride v poštev šele takrat, ko konzervativni pristopi ne zadoščajo več in je kakovost življenja preveč okrnjena.
V akutni fazi zdravljenja se v kliniki Medicofit osredotočamo na zmanjšanje bolečine in vnetja ter spodbuditev boljše prekrvavitve sklepa. Z Wintecare TECAR terapijopospešujemo regeneracijo tkiv in sproščamo mišično napetost okoli kolka. Učinke terapije dopolnjujemo z usmerjenimi manualnimi tehnikami, s katerimi povečamo gibljivost in zmanjšamo pritisk na sklepne strukture.
Ključno vlogo pri napredovanju obravnave imajo tudi kinezioterapevtske metode. S korektivnimi in specifičnimi vajami izboljšujemo stabilnost medenice in moč mišic okoli kolčnega sklepa, kar bistveno zmanjša obremenitev hrustanca. V okviru celostnega pristopa izvajamo vaje proti uporu, dinamične raztezne tehnike ter funkcionalno terapevtsko vadbo, prilagojeno vsakodnevnim obremenitvam posameznika.
Za dolgoročno uspešnost fizioterapevtskega zdravljenja in v izogib ponovnemu poslabšanju stanja, je močno priporočljiva vključitev v program preventivnega vzdrževanja. Z individualno zasnovanimi vadbenimi protokoli ohranjamo stabilnost in moč, hkrati pa zmanjšujemo tveganje za ponovni pojav bolečin.
Pacientom svetujemo tudi prilagoditev vsakodnevnih aktivnosti – na primer, izbiro hoje po ravnem namesto pogostega vzpenjanja po stopnicah, vendar vedno v podporni vlogi k osrednjemu cilju: aktivnemu gibanju in redni telesni vadbi.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri koksartozi je odvisna predvsem od stopnje obrabe in pravočasnosti začetka zdravljenja. Ob zgodnjem odkrivanju in doslednem izvajanju fizioterapevtskega programa lahko bistveno upočasnimo napredovanje bolezni in ohranimo dobro funkcionalnost kolka.
Rehabilitacija običajno traja več mesecev, saj zahteva postopno krepitev mišic, izboljšanje gibljivosti in prilagoditev gibalnih vzorcev. Na dolgi rok je ključna redna vadba, saj prav ta zagotavlja, da ohranite kakovost življenja in odložite potrebo po operativnem posegu.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Bulzan, M., Cavalu, S., Abdelhamid, A. M., Hozan, C. T. in Voiţă-Mekeres, F. (2023). Coxarthrosis Etiology Influences the Patients’ Quality of Life in the Preoperative and Postoperative Phase of Total Hip Arthroplasty. Journal of Mind and Medical Sciences, 10(2), Art. 2. https://doi.org/10.22543/2392-7674.1412
Cioroiu, S. G. (2023). Physiotherapy in Postoperative Recovery through Total Arthroplasty of Secondary Coxarthrosis. Bulletin of the Transilvania University of Braşov. Series IX: Sciences of Human Kinetics, 147–158. https://doi.org/10.31926/but.shk.2023.16.65.2.18
Kawa, M., Kowza-Dzwonkowska, M. in Schenk, A. (2022). The role of physical activity in supporting treatment of coxarthrosis symptoms in elderly patients. Baltic Journal of Health and Physical Activity, 8(4). https://doi.org/10.29359/BJHPA.08.4.05
PARALIOV, A. T., IACOV-CRAITOIU, M. M., MOGOANTĂ, M. M., PREDESCU, O. I., MOGOANTĂ, L. in CRĂIŢOIU, ȘTEFANIA. (2023). Management and Treatment of Coxarthrosis in the Orthopedic Outpatient Clinic. Current Health Sciences Journal, 49(1), 102–109. https://doi.org/10.12865/CHSJ.49.01.102
