Ruptura medialnega meniskusa

Ruptura medialnega meniskusa je raztrganina notranjega meniskusa v kolenskem sklepu, ki deluje kot blažilec obremenitev med stegnenico in golenico. Najpogosteje nastane zaradi zasuka kolena ob obremenitvi ali zaradi degenerativnih sprememb meniskusa. Značilni simptomi so bolečina na notranji strani kolena, oteklina, občutek zatikovanja ter omejena gibljivost kolenskega sklepa.

Ali ste vedeli, da je razmerje števila primerov poškodbe med medialnim in lateralnim meniskusom 4:1? V 80 % se poškoduje medialni meniskus, v le 20 % pa lateralni. Zato je pomembno, da poškodovan meniskus ustrezno rehabilitirate, s čimer obnovite njegovo funkcijo in preprečite nastanek kroničnih težav.

Naloga meniskusov je gladka in učinkovita artrokinematika kolena. Prav tako prenašajo strižne in kompresijske sile v sklepu in povečujejo obremenilno površino in tako zmanjšujejo točkovne obremenitve sklepa. Prispevajo k stabilnosti kolenskega sklepa, predvsem pri prekomernih rotacijah.

Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje rupture medialnega meniskusa

Rupture medialnega meniskusa se navadno zgodijo v športih, zaradi akutne travme, ali pa so degenerativnega vzroka zaradi staranja. Od poškodb izven športa jih je približno 30 % posledica padcev in prometnih nesreč. Ostalih 70 % se daleč največkrat zgodi pri globokem počepu, kjer bolečino začutijo med vstajanjem.

Poškodbe meniskusa so pogosto povezane s športniki aktivnostmi. Mehanizmi poškodb meniskusa so namreč visoke strižne ali rotacijske sile v kombinaciji z neoptimalnim položajem sklepa (varus ali valgus z rotacijo ob upogibu kolena).

Ko je koleno upognjeno, rotacijska sila povzroči, da se meniskus premakne med stegnenico in golenico, kar povzroči nastanek poškodbe. Navadno so poškodbe nekontaktne, pri spremembah smeri, zaviranju in doskokih.

Medialni meniskus ima odprto anatomsko strukturo, medtem ko je lateralni bolj zaprt. Položena sta v kolenski sklep med sklepno površino stegnenice in golenice ter prekrivata 50 – 70 % sklepne površine golenice.

Dejavniki tveganja za rupturo medialnega meniskusa

Poznani dejavniki tveganja, ki povečajo možnost za nastanek rupture medialnega meniskusa so:

• Delo v čepečem ali klečečem položaju,
• spol (moški 2-3x pogosteje),
• starost (med 20.-30. letom ali nad 60 let),
• višji indeks telesne mase,
• šport (nogomet, ragbi),
• dvigovanje uteži nad 10 kg in
• neustrezna obravnava poškodbe ACL.

Če se med temi dejavniki tveganja prepoznate imate večjo dovzetnost za rupturo medialnega meniskusa. To še ne pomeni, da jo boste utrpeli, vendar morate biti ob aktivnostih še toliko bolj pozorni!

Najpogostejši simptomi rupture medialnega meniskusa so:

• Omejena gibljivost kolena,
• oteklina,
• občutek preskakovanja ali pokanja,
• bolečina na medialni strani in
• atrofija kvadricepsa in splošen upad mišične moči.

Pri poškodbi medialnega meniskusa se bolečina pogosto pojavi na notranji strani kolena, zlasti ob rotacijah in obremenitvah. Prepoznavanje simptomov je ključnega pomena za hitro odkrivanje in zmanjšanje tveganja za dodatne poškodbe!

Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje rupture medialnega meniskusa

Pri postavitvi diagnoze je zelo pomembna podrobna anamneza, saj v večini primerov že ta potrdi sum na rupturo medialnega meniskusa. Priporočljiv je pregled predhodne zdravstvene dokumentacije, ki bi morebiti nakazovala na predhodno poškodbo ali poškodbo, ki bi vplivala na rupturo meniskusa.

Poleg tega se uporabljajo klinični testi, s katerimi potrdimo sum na rupturo meniskusa so za medialni in lateralni meniskus enaki, vendar z lokacijo izraženih simptomov določimo za katerega gre.

Najpogosteje se izvajajo naslednji testi:

• Kapsularni vzorec (omejitev pri 20 – 30 stopinjah upogiba),
• Občutljivost sklepne špranje ob palpaciji (na medialni strani),
• Apley test (bolečina pri kompresiji in rotaciji),
• Theslay test in
• McMurrayev test.

Testi z visoko verjetnostjo potrdijo rupturo meniskusa, vendar RTG in MR nam omogočita še dodaten vpogled v morebitne poškodbe hrustanca in vezi.

Samo rupturo meniskusa lahko tudi razvrstimo glede na stopnjo poškodbe. Na stopnji 1 se da na MRI posnetku opaziti majhno raztrganino. Stopnja 2 pomeni večjo raztrganino brez razširitve na sklepno površino in stopnja 3, kjer opazimo prizadetost sklepne površine in popolno rupturo meniskusa.

Ali ste vedeli, da lahko poškodbo meniskusa razdelimo tudi glede na:

• Vrsto (vzdolžna, vodoravna, prečna, poševna, kombinirana, bucket-handle in avulzija narastišča sprednjega ali zadnjega roga),
• položaj (poškodovan sprednji, zadnji rog ali korpus meniskusa),
• prekrvavitev meniskusa (bela ali rdeča cona),
• vzrok (poškodba ali degeneracija) in
• obseg (popolna ali delna).

Akutne poškodbe meniskusa so pogoste pri športih, kot so nogomet, košarka in smučanje, kjer prihaja do hitrih sprememb smeri in nenadnih zasukov kolena. Za natančno opredelitev obsega poškodbe se pogosto uporablja magnetna resonanca, medtem ko je pri kliničnem pregledu lahko pozitiven McMurrayjev test.

Raziskave so dosledne pri tem, da se za paciente z rupturo medialnega meniskusa priporoča konzervativni način zdravljenja. Potek zdravljenja se razlikuje glede na to ali je bila poškodba v beli (neprekrvavljeni) ali rdeči (prekrvavljeni) coni.

Manjše rupture v rdeči coni se zacelijo spontano, svetuje se krajše mirovanje in nato fizioterapevtska rehabilitacija. Operacija meniskusa je potrebna v primerih, kadar gre za hujše raztrganine oz. v primerih, ko konzervativno zdravljenje ne prinese ustreznega učinka.

Za operativno zdravljenje se ortopedi odločijo le ko:

• So bolečine prisotne vsakodnevno,
• ob hujših poškodbah meniskusa,
• ko konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno.

Pri operativnem zdravljenju rupture medialnega meniskusa se specialisti ortopedske medicine skoraj vedno odločijo za poseg z artroskopijo kolena, ki velja za minimalno invaziven poseg in omogoča pospešeno rehabilitacijo.

V akutni fazi fizioterapevtskega zdravljenja se oteklino obvladuje s Sixtus ultrazvočno krioterapijo in kineziotapingom. V tej fazi se izvaja tudi protibolečinska terapija za lajšanje bolečine za učinkovito nadaljnjo rehabilitacijo.

Fizioterapevti vas naučijo specialne terapevtske vadbe ter osnovnih vaj propriocepcije in vaj za mišično tetivno moč, ki vplivajo na boljšo stabilnost kolenskega sklepa in krepitev podpornih mišic.

Zelo učinkovita metoda manualne terapije je tudi prečna frikcija, ki se je pri rupturah medialnega meniskusa izkazala za izvrstno pri pospešenem celjenju in zmanjšanju brazgotinjenja tkiva. Izvajajo se tudi vaje za sklepno mobilizacijo za obnovitev popolnega obsega giba.

Faza kinezioterapije se osredotoča na nadgrajevanje vaj propriocepcije, kinezioloskih vaj za sklepno mobilizacijo (z gibanjem) in progresivnih vaj za mišično-vezivno moč. Pomembna je krepitev vseh mišic spodnjih udov in jedra, saj to nudi meniskusu večjo stabilnost v notranjosti kolenskega sklepa.

Kineziologi vas bodo naučili specialne vaje za preventivno moč poškodovanega področja (predvsem krepitev mišice kvadriceps) in izvajanje specialnih vaj za izboljšanje ravnotežja za ohranjanje koordinacije in za obnavljanje funkcionalne sposobnosti.

V zadnji fazi, fazi preventivnega vzdrževanja, pacienti dolgoročno vzdržujejo funkcionalnost sklepov in preventivno moč. Če so pa športniki v tej fazi skrbijo za telesno pripravo na rekreativni šport s športno kondicijsko pripravo.

V Medicofit kliniki tako pacientom z rupturo medialnega meniskusa nudimo celostno rehabilitacijo z individualnim pristopom in osebam omogočimo temeljito poznavanje svojega telesa.

Pri starejših posameznikih se poškodbe meniskusa pogosto razvijejo kot posledica degenerativnih sprememb, ki oslabijo strukturo hrustanca. Če želite biti deležni profesionalne rehabilitacije pod okriljem strokovnjakov iz področja fizioterapije in kinezioterapije je Klinika Medicofit prava izbira za vas!

Prognoza po rupturi medialnega meniskusa

Prognoza po rupturi medialnega meniskusa se razlikuje glede na to ali so pacienti bili deležni konzervativne ali operativne obravnave, kako huda je bila poškodba meniskusa, ali so bile vpletene še druge kolenske strukture ter v kateri coni meniskusa je bila poškodba.

V raziskavah opisujejo, da naj bi rehabilitacija trajala 10-12 tednov, dokler bi se osebe lahko uspešno vrnile v izvajanje vsakodnevnih aktivnosti ali v šport. Seveda se pa moramo zavedati, da je vsaka rehabilitacija različna, saj se mora prilagoditi na deficite posameznika.

V večini primerov se primarno priporoča zdravljenje meniskusa brez operacije, saj številni klinični primeri, kakor tudi znanstvene študije potrjujejo visoko učinkovitost konzervativnega zdravljenja s strukturiranim programom fizioterpaije.

Kaj je medialni meniskus in kakšna je njegova naloga?

Medialni meniskus je hrustančna struktura v obliki črke C na notranji strani kolena. Njegovi ključni nalogi sta absorpcija mehanskih sil in enakomerna porazdelitev obremenitev po sklepu. Poleg tega deluje kot stabilizator kolena, saj poglobi stično površino med stegnenico in golenico.

Kako najpogosteje pride do rupture medialnega meniskusa?

Ruptura najpogosteje nastane ob kombinaciji obremenitve in rotacije kolena, ko je stopalo fiksirano na podlagi (npr. pri nogometu ali smučanju).

Pri starejših populacijah pa so pogostejše degenerativne raztrganine, ki nastanejo postopoma zaradi obrabe hrustanca, včasih že ob povsem nedolžnem gibu, kot je vstajanje iz počepa.

Ali obstaja razlika med rdečo in belo cono meniskusa?

Da, to je ključno za prognozo. Zunanji del meniskusa (rdeča cona) je dobro prekrvavljen in ima sposobnost spontanega celjenja. Notranji del (bela cona) nima lastne prekrvavitve, zato se tamkajšnje raztrganine same ne zacelijo.

Kaj se zgodi, če raztrganine meniskusa ne zdravimo?

Neustrezno zdravljena ruptura meniskusa povzroči nepravilno porazdelitev sil v kolenu, kar vodi v hitrejšo obrabo sklepnega hrustanca. To drastično poveča tveganje za zgodnji razvoj osteoartroze kolena.

Ali lahko poškodovan meniskus povzroči nastanek Bakerjeve ciste?

Da, to je zelo pogosto. Ko je meniskus poškodovan, telo proizvaja prekomerno količino sklepne tekočine (sinovialne tekočine) kot odziv na draženje. Ta tekočina se lahko nabere v zadnjem delu kolena in tvori oteklino, imenovano Bakerjeva cista. Z zdravljenjem primarne poškodbe meniskusa običajno izgine tudi cista.

Katere napredne metode so najbolj učinkovite pri zdravljenju rupture medialnega meniskusa?

Med najbolj učinkovite metode zdravljenja rupture medialnega meniskusa sodijo TECAR terapija, terapija z udarnimi valovi, Summus visokoenergijska laserska terapija in predvsem individualno prilagojena terapevtska vadba.

TECAR terapija spodbuja celični metabolizem in deluje protibolečinsko, udarni valovi pomagajo pri pospešitvi regenerativnih procesov, visokoenergijski laser pa deluje biostimulativno in vpliva na vnetne procese.

V kliniki Medicofit uporabljamo najsodobnejše instrumentalne postopke, učinke katerih dopolnjujemo s ciljno usmerjeno terapevtsko vadbo. Ob postopnem izboljšanju se izvede prehod na kineziološko vadbo, ki predstavlja izredno pomemben del celostne rehabilitacije.

Ali obstaja hitra diagnostika za rupturo medialnega meniskusa?

Najhitrejša diagnostična metoda je klinični pregled pri specialistu, tekom katerega se izvedejo specifični ortopedski testi (McMurray in Apley test) za celostno ovrednotenje kolenskega sklepa. Za potrditev kliničnih ugotovitev in natančno določitev obsega rupture in morebitnih spremljajočih poškodb se dodatno izvede MR slikovna diagnostika.

V kliniki Medicofit diagnostični pregled obsega temeljito anamnezo, analizo sklepne funkcije, meritve obsega gibljivosti in mišične moči ter obremenilno testiranje. Na podlagi vseh pridobljenih informacij se zastavi individualno prilagojen načrt rehabilitacije.

Kje lahko rezerviram termin za fizioterapijo zaradi rupture medialnega meniskusa?

Če imate rupturo medialnega meniskusa vam svetujemo, da se naročite na diagnostično terapijo pri specialistu fizioterapije v Medicofit kliniki. Termin lahko rezervirate s klicem na telefonsko številko 064 190 220, preko e-pošte medicofit@medicofit.si ali preko spletnega obrazca na naši spletni strani.

Chirichella, P. S., Jow, S., Iacono, S., Wey, H. E. in Malanga, G. A. (2019). Treatment of Knee Meniscus Pathology: Rehabilitation, Surgery, and Orthobiologics. PM&R, 11(3), 292–308. https://doi.org/10.1016/j.pmrj.2018.08.384

Hussein, Mohsen (2021). Ortopedija za fizioterapevte. URN:NBN:SI:DOC-W6P9NIHD from http://www.dlib.si

Hwang, B.-Y., Kim, S.-J., Lee, S.-W., Lee, H.-E., Lee, C.-K., Hunter, D. J. in Jung, K.-A. (2012). Risk Factors for Medial Meniscus Posterior Root Tear. The American Journal of Sports Medicine, 40(7), 1606–1610. https://doi.org/10.1177/0363546512447792

Khalifa, A. A., Mohamed, R. A.-E., Abo-Zeid, A. R. in Abd-Elaal, A. M. (2020). Rehabilitation options for patients with an isolated meniscal tear, a narrative review. Sports Orthopaedics and Traumatology, 36(4), 364–369. https://doi.org/10.1016/j.orthtr.2020.08.002/

O’Donnell, K., Freedman, K. B. in Tjoumakaris, F. P. (2017). Rehabilitation Protocols After Isolated Meniscal Repair: A Systematic Review. The American Journal of Sports Medicine, 45(7), 1687–1697. https://doi.org/10.1177/0363546516667578/

Cleveland Clinic. (2024). Torn meniscus. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/17219-torn-meniscus