Ali čakate na artroskopijo kolena? Ali ste se kdaj spraševali, kako zdravniki natančno zdravijo poškodbe kolenskega sklepa? Kako lahko inovativna tehnologija artroskopije omogoči boljše diagnostične in terapevtske možnosti pri težavah s kolenom?
Koleno je največji sklep našega telesa, ki je zaradi tankega ovoja mehkih tkiv razmeroma enostavno dostopen. Zato ni presenetljivo, da sta bili prvi diagnostični in terapevtski artroskopiji izvedeni prav na kolenu. Tudi danes se večina artroskopskih posegov izvaja prav v tem sklepu.
Ali ste vedeli, da so artroskopski posegi pri mnogih bolezenskih stanjih, praktično izpodrinili klasične kirurške posege in bistveno izboljšali uspešnost zdravljenja ter skrajšali čas rehabilitacije?
Pri oskrbi poškodovanih meniskusov, rekonstrukciji križnih vezi, poškodbah in okvarah hrustanca ter zdravljenju sklepnih zlomov kolena, so artroskopski posegi postali zlati standard, ki omogoča boljše rezultate in hitrejše okrevanje pacientov.
Pacienti po artroskopski operaciji občutijo bolečine v kolenu, oteklino in vnetje, zmanjšan obseg gibljivosti, zmanjšano stabilnost in zmanjšano mišično moč.
Sodobna fizioterapija je ključnega pomena po vsakem sklepnem kirurškem posegu, saj z izvajanjem manualne, instrumentalne in vadbene terapije povrnemo vašemu kolenu stabilnost in odpornost.
Kako vas v kliniki Medicofit po artroskopski operaciji kolena vodimo do svobodnega gibanja brez bolečin vam razkrivamo v nadaljevanju.
Naročite se na rehablitacijo po artroskopiji kolena
Kaj je artroskopija kolena in kako poteka?
Kirurški artroskopski poseg je minimalno invaziven, kjer se uporablja majhne zareze, kar bistveno zmanjša postoperativna tveganja, ki so prisotna pri odprtih operacijah.
Poseg običajno poteka v lokalni ali regionalni (področni) anesteziji, zato lahko pacienti že nekaj ur po posegu zapustijo bolnišnico.
Kirurg ortoped za asistiranje pri operaciji uporablja majhno kamero imenovano artroskop, ki jo vstavijo skozi majhno zarezo. Najobičajnejši vstopišči se nahajata na sprednji strani kolena na vsaki strani ligamenta pogačice, ob sklepni špranji.
Artoroskop (kamera) posreduje video posnetke “v živo” na monitor, kar omogoča ortopedu jasno sliko, kaj se dogaja znotraj kolena.
Pri artroskopiji kolena ostanejo manjše brazgotine, kot pri odprtem posegu, zmanjša se tveganje za nastanek okužbe in prisoten je manjši občutek bolečine.
Po artroskopiji kolena pacienti hitreje okrevajo, občutijo manj bolečine in rezultati operacije so statistično boljši v primerjavi z odprto metodo operacije, kar je velika prednost za delovno aktivne ljudi in vrhunske športnike.
Naročite se na rehablitacijo po artroskopiji kolena
Vzroki za artroskopijo kolena
Artroskopijo kolena lahko izvajamo iz diagnostičnih razlogov ali z namenom terapevtskega posega, pri številnih patologijah kolenskega sklepa:
- Poškodbe meniskusov
- Poškodbe hrustanca
- Poškodbe kolenskih vezi
- Osteohondralni zlomi
- Sklepni zlomi
- Izpah pogačice
- Ponavljajoči se izliv v sklep
- Bakerjeva cista
- Degenerativne spremembe in prosta telesa
- Patelofemoralna patologija
- Sindrom medialne patelarne plike
- Okužbe sklepa
Ali ste vedeli, da je diagnostično artroskopijo, v veliki meri nadomestilo slikanje z magnetno resonanco (MR)? Zaradi velike natančnosti MR, je diagnostičnih artroskopij le še okoli 5%, preostalih 95% se pa izvaja v terapevtske namene.
Če med diagnostično artroskopijo odkrijemo spremembo, ki jo je mogoče zdraviti artroskopsko, kar nadaljujemo s terapevtskim posegom, ki omogoča zdravljenje odkritih težav v kolenu brez potrebe po dodatnih posegih.
Poškodbe meniskusa
Kolenski sklep vsebuje dva meniskusa (notranji in zunanji), katerih glavna funkcija je učinkovitejši prenos sil in obremenitev celotnega telesa.
Meniskus se najpogosteje poškoduje zaradi športnih poškodb, travmatskih poškodb ali degenerativnih sprememb (npr. staranje).
S staranjem postane meniskus manj prožen, kar povečuje tveganje za poškodbe. Glede na vrsto poškodbe se lahko odločimo za odstranitev ali rekonstrukcijo šivanje meniskusa.
Pri odstranitvi se običajno uporabljajo artroskopske škarje različnih oblik ali brivnik. Rekonstrukcija raztrganine meniskusa pa lahko poteka s šivi ali posebnimi vsadki, kot so resorbilni vijaki in posebni šivi. Ta postopek je namenjen obnavljanju integritete meniskusa in ohranjanju njegove funkcije v kolenu.
Poškodba sprednje križne vezi
Kolenski sklep vsebuje štiri vezi, ki zagotavljajo statično stabilnost celotnega kolena: sprednja križna vez (ACL), zadnja križna vez (PCL), notranja kolateralna vez (MCL) in zunanja kolateralna vez (LCL). Najpogosteje poškodovana je prav sprednja križna vez.
Ko pride do raztrganja sprednje križne vezi, običajno neposredni šivi ne prinesejo zadovoljivih rezultatov, saj je sinovijska ovojnica, ki obdaja vez, redko dovolj močna in se pogosto ob poškodbi pretrga. To pomeni, da se prosta konca vezi razmakneta in se ne moreta naravno zaceliti. Takrat je potrebno izvesti rekonstrukcijo vezi, kjer se uporabi presadek.
Presadek za rekonstrukcijo lahko izberemo med različnimi možnostmi, kot je uporaba srednje tretjine ligamenta pogačice, tetive mišic semitendinosus in gracilis ali srednje tretjine tetive štiriglave stegenske mišice s kostnim delom pogačice.
Sam postopek vključuje izvrtavanje kostnih tunelov v stegnenico in golenico na anatomskih mestih, kjer se naravno prične sprednja križna vez in pritrditev presadka vezi. To omogoča, da se presadek učvrsti na mestu ter nadomesti funkcijo poškodovane sprednje križne vezi.
Poškodba zadnje križne vezi
Raztrganje zadnje križne vezi je manj pogosto kot raztrganje sprednje križne vezi. Pri tej vrsti poškodbe se konzervativno zdravljenje običajno izkaže za uspešnejše. To je posledica boljše prekrvitve in močne oporne vloge vezi, ki podpirajo zadnjo križno vez. Poleg tega je zadnja križna vez obdana z debelejšo plastjo sinovijske ovojnice, ki lahko pomaga pri zdravljenju, tudi če se vez pretrga.
Pri konzervativnem pristopu se hematom, ki nastane ob poškodbi, organizira in zlepi vlakna vezi, kar omogoča njihovo celjenje. Če se odločimo za operacijsko zdravljenje, podobno kot pri raztrganju sprednje križne vezi, uporabimo presadek.
Pri rekonstrukciji zadnje križne vezi se lahko odločimo za uporabo eno- ali dvosnopnega presadka, ki ga pritrdimo na anatomsko mesto. Pomembno je omeniti, da je ta operativni poseg tehnično zahtevnejši, in kljub temu, da je uspešnost rekonstrukcije manjša kot pri sprednji križni vezi, lahko s pravilno rehabilitacijo še vedno prinese pozitivne rezultate.
Poškodbe hrustanca
Funkcija sklepnega hrustanca v kolenskem sklepu je, da ščiti kost in omogoča gladko ter neboleče gibanje.
Poškodba sklepnega hrustanca največkrat nastane, kot posledica degenerativnih sprememb (npr. starosti) ali travmatske poškodbe.
Artroskopija kolena omogoča ortopedom oceniti obseg poškodbe hrustanca in izvesti zdravljenje.
Pri poškodbah hrustanca obstajajo različne metode operativnega zdravljenja, odvisno od obsega in narave poškodbe. Če gre za omejene spremembe, je mogoča rekonstrukcija hrustanca. Vendar pa je pri obširnejših poškodbah ali obrabi, včasih edina možnost nadomestitev s kolensko protezo – takrat artroskopija ni primerna.
Sklepni zlomi
Artroskopija se lahko uporabi tudi pri zdravljenju zlomov, ki segajo v sklep. S pomočjo artroskopa lahko natančno pregledamo zlom od blizu, ga premaknemo ter pravilno naravnamo.
Ko naravnamo zlomljene dele, jih lahko pritrdimo s ploščicami ali vijaki, kar nam omogoča, da se izognemo odprtemu posegu. Ta pristop je učinkovit pri avulzijskih zlomih, zlomih medialnega ali lateralnega kondila ter impresijskih zlomih platoja golenice.
Artroskopija tako omogoča natančno in minimalno invazivno zdravljenje sklepnih zlomov, kar lahko vodi do hitrejše okrevanja in manjše invazivnosti posega.
Bakerjeva cista
Bakerjeva cista se običajno pojavi zaradi vrzeli v fibrozni plasti sklepne ovojnice na zadnji notranji strani kolena. Skozi to vrzel se sinovialna tekočina izboči in tvori cistično oteklino, ki je povezana s kolenskim sklepom preko ozkega prehoda.
Pogosto je povezana s poškodbo meniskusa ali drugimi spremembami v sklepu, ki povzročijo izliv sinovialne tekočine.
Če se cista ne odziva na konservativno zdravljenje, se lahko odločimo za artroskopijo kolena. Ena od možnosti je artroskopsko širjenje ozkega prehoda med cisto in sklepom, kar omogoči tekočini, da prosto prehaja med cisto in sklepnim prostorom. To pomaga zmanjšati pritisk in nelagodje, ki ga povzroča Bakerjeva cista.
Prosta telesa v kolenskem sklepu
Ob poškodbi kolenskega sklepa se občasno ustvarijo majhni delci kosti ali hrustanca, kar imenujemo prosta telesa.
Prosta telesa v kolenskem sklepu povzročajo bolečino, oteklino in omejeno gibljivost sklepa.
Lahko so majhni koščki kosti (osteofiti), delci hrustanca, drobci meniskusa ali pa delci v sklopu sinovijske hondromatoze.
Za odstranitev, uporabljamo posebne instrumente, imenovane artroskopske prijemalke. V primeru večjih prostih teles je pogosto potrebno njihovo zmanjšanje v sklepu, preden jih lahko odstranimo skozi majhen rez.
Ta napredna artroskopska metoda omogoča natančno in minimalno invazivno odstranjevanje prostih teles, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju pacienta.
Bolezni pogačice
Poznamo več različnih bolezni pogačice, kot so nestabilnost pogačice, nepravilno drsenje pogačice ali hondromalacija (mehčanje hrustanca na pogačici).
Artroskopska operacija omogoča hitro izboljšanje stabilnosti in vpliva na samega mehanskega delovanja pogačice.
Ni pa primerna za vsa bolezenska stanja kolena. Ortoped se na podlagi resnosti stanja in bolnikovih simptomov odloči za izvedbo artroskopije.
Naročite se na rehablitacijo po artroskopiji kolena
Simptomi po artroskopiji kolena
Pacienti po artroskopiji kolena najpogosteje občutijo naslednje simptome:
- Bolečino v kolenu (stopnja bolečine se razlikuje glede na vrsto in obseg artroskopskega posega),
- Otečeno koleno (normalen odziv na operacijo, ki se običajno hitro vendar postopoma zmanjša),
- Omejen obseg gibljivosti (zaradi bolečine in otečenega kolena),
- Občutek nelagodja na mestu zareza/brazgotin (mesto zareze je občutljivost na dotik),
- Odtekanje tekočine iz mesta zareze (normalen proces celjenja vendar je vseeno potrebno obvestiti ortopeda),
- Utrujenost, slabotnost (možna reakcija telesa na operativni poseg),
Rehabilitacija po artroskopiji kolena
Celostno postoperativno zdravljenje kolena v kliniki Medicofit je sestavljeno iz več faz, ki so med seboj prepletene.
Priporoča se izvajati fizioterapevtsko pripravo na samo operacijo (predoperativna faza zdravljenja), kjer se okrepijo mišice in vzdržuje se obseg gibljivosti v kolenu.
Po operaciji se opravi diagnostični pregled za ugotovitev fizičnega stanja pacienta po operaciji in na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi individualni program zdravljenja.
Sledi akutna fizioterapevtska faza zdravljenja, kjer se obvladuje simptome po operaciji in spodbuja hitrejše celjenje tkiva.
Po akutni fazi zdravljenja nastopi postakutna kineziologija, ki vzpostavi v kolenu stabilnost in odpornost.
Po končanem zdravljenju se priporoča udeležiti postrehabilitacijskega programa, ki dolgoročno vzdržuje optimalno funkcionalno stanje operiranega kolena.
Diagnostični pregled
Začetek akutne faze zdravljenja po operaciji se prične z diagnostičnim pregledom, kjer se izvede oceno izida operacije, spremljanje napredka celjenja in se obravnava morebitne nastale posledice operacije.
Izvede se poglobljen pogovor (anamneza) in pregled specialističnih izvidov, katere vam fizioterapevt diagnostik obrazloži.
Izvede se klinični pregled, kjer se preveri funkcionalno stanje kolena, izmeri se obseg prisotne otekline in preveri znake morebitno prisotne okužbe ali vnetja.
Opravi se funkcionalna ocena splošnega stanja in zmogljivosti kolena, kjer se opravijo meritve gibljivosti, meritve mišične moči, stabilnosti in ravnotežja.
Na podlagi diagnostičnega poročila vam fizioterapevt diagnostik zastavi prilagojen postoperativni program fizioterapevtskega zdravljenja.
Akutna fizioterapija
Postoperativno fizioterapevtsko zdravljenje se izvaja skladno z navodili operaterja, ki jih poda po operativnem posegu.
Glavni cilj akutnega postoperativnega zdravljenja je obvladovanje simptomov (zmanjšanja bolečine v kolenu, zmanjšanja otekline in vnetja, povečanje gibljivosti v sklepu in povečanja mišične moči) in spodbujanje hitrejše celjenje tkiva.
Strokovnjaki fizioterapije izvajajo manualno terapijo, terapijo prožilnih točk in sklepno mobilizacijo za povečanje obsega gibljivosti, sproščanja prenapete muskulature in zmanjšana bolečine v kolenu.
S pomočjo najsodobnejših naprav izvajamo instrumentalno terapijo, ki spodbuja hitrejše celjenje operiranega tkiva, hitrejše celjenje nastalih brazgotin, zmanjšanje otekline in bolečine v kolenu.
Izvaja se specialna fizioterapevtska vadba, kjer s krepitvijo sprednje stegenske mišice in zadnje stegenske mišice vzpostavljamo pravilno mišično razmerje med upogibom in iztegom kolena.
Izvaja se vadba za povečanje obsega gibljivosti in nežne raztezne vaje (tako pasivne kot aktivne vaje) ter vadbo za povečanje propriocepcije (zaznave v prostoru).
Ključnega pomena po operativnem posegu kolena je vzpostaviti pravilen vzorec hoje in biomehaniko hoje ter izvajanje funkcionalne vadbe, ki simulira vsako dnevna gibanja.
Več o fizioterapiji po artroskopiji kolena.
Postakutna kineziologija
Po zaključeni akutni rehabilitaciji kolena se prične postakutna kineziološka faza rehabilitacije, ki vas vodi do odlične telesne pripravljenosti.
Specialna kineziološka faza je usmerjena v nadaljnjo okrepitev stegenskih in mečnih mišic, povečanja obsega gibljivosti v kolenu in stabilnost kolenskega sklepa.
Z napredkom se povečuje tudi intezivnost izvajanja vadbe, kjer se operirano koleno prične vključevati v motorično kompleksnejšo izvedbo.
Progresivna vadba postopno prične vključevati preostale dele telesa pri izvajanju specialnega kineziološkega programa.
Pred zaključkom zdravljenja se izvede aplikacija TESTNE BATERIJE za koleno, ki prikaže podatke, o tem kako uspešno smo pozdravili kolenski sklep.
Preventivna kinezioterapija
V kliniki za fizioterapijo Medicofit se zavedamo pomembnosti dolgoročnega vzdrževanja stanja kolena po operaciji, zato smo pripravili postrehabilitacijski program.
Postrehabilitacijski program vključuje izvajanje specialne kineziološke vadbe, ki aktivno zmanjšuje možnost ponovnega pojava starih bolečin in poškodb.
Ker verjamemo v celostno zdravljenje vas v kliniki Medicofit vodimo po artroskopski operaciji kolena do svobodnega gibanja brez bolečin in vašemu kolenu povrnemo polno moč in gibalno funkcijo!
Brattwall, M., Jacobson, E., Forssblad, M., & Jakobsson, J. (2010). Knee arthroscopy routines and practice. Knee surgery, sports traumatology, arthroscopy : official journal of the ESSKA, 18(12), 1656–1660. https://doi.org/10.1007/s00167-010-1266-2
Brignardello-Petersen, R., Guyatt, G. H., Buchbinder, R., Poolman, R. W., Schandelmaier, S., Chang, Y., Sadeghirad, B., Evaniew, N., & Vandvik, P. O. (2017). Knee arthroscopy versus conservative management in patients with degenerative knee disease: a systematic review. BMJ open, 7(5), e016114. https://doi.org/10.1136/bmjopen-2017-016114
Friberger Pajalic, K., Turkiewicz, A., & Englund, M. (2018). Update on the risks of complications after knee arthroscopy. BMC musculoskeletal disorders, 19(1), 179. https://doi.org/10.1186/s12891-018-2102-y
O’Connor, D., Johnston, R. V., Brignardello-Petersen, R., Poolman, R. W., Cyril, S., Vandvik, P. O., & Buchbinder, R. (2022). Arthroscopic surgery for degenerative knee disease (osteoarthritis including degenerative meniscal tears). The Cochrane database of systematic reviews, 3(3), CD014328. https://doi.org/10.1002/14651858.CD014328
