Bolečine v gležnju brez poškodbe – kaj so najpogostejši vzroki?
- Jun 4 -
Kazalo
Gleženj je eden izmed najbolj obremenjenih sklepov. Vsakodnevno se nanj zanašamo med hojo kot tudi številnimi športnimi aktivnostmi. Bolečina v gležnju je lahko zelo omejujoča, predvsem, kadar se pojavi brez očitnega vzroka ali poškodbe. V takšnih primerih gre pogosto za težave, ki so serazvijale dalj časa in so bile spregledane, dokler ni do izraza prišla bolečina, ki je začela omejevati vsakodnevne aktivnosti.
Bolečine v gležnju brez poškodbe so lahko posledica degenerativnih sprememb, vnetnih bolezni, nepravilne biomehanike stopala ali preobremenitve okoliških tkiv. Vzroki so raznoliki, od osteoartritisa, ploskih stopal ali previsokega stopalnega loka, Ahilarne tendinopatije, pa vse do sistemskih bolezni, kot so lupus ali revmatoidni artritis. Pogosta je tudi kombinacija več dejavnikov.
Zgodnje prepoznavanje vzroka težavejeključnega pomena, saj dolgotrajna bolečina vpliva ne le na gibanje, temveč tudi na kakovost življenja vsakega posameznika. Pri obravnavi takšnih težav ima fizioterapija odločujočo vlogo, saj ne pripomore le k lajšanju simptomov, ampak tudi pomembno pripomore k odpravljanju osnovnega vzroka in preprečevanju ponovitve težav.
S pravilnim in doslednim pristopom lahko znova dosežemo stabilnost, gibljivost in brezskrbno gibanje pri naših najljubših aktivnostih.
V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili, zakaj se pojavijo bolečine v gležnju brez poškodbe, kako jih prepoznamo ter kako poteka uspešno zdravljenje in rehabilitacija!
Bolečine v gležnju se lahko razvijejo brez specifične poškodbe. Takšne bolečine se najpogosteje razvijejo zaradi počasi nastajajočih sprememb v sklepih, mišicah, tetivah ali pa zaradi sistemskih bolezni, ki prizadenejo celoten organizem.
Med najpogostejše vzroke za pojav nespecifične bolečine v gležnju uvrščamo:
osteoartritis gležnja (obraba sklepnega hrustanca – pogosto pri starejših ali po predhodnih poškodbah gležnja, bolečina pa se pojavi ob začetku gibanja ali po obremenitvi),
Ahilarno tendinopatijo (preobremenitev Ahilove tetive – značilna je bolečina nad peto, pogosta pri tekačih in ljudeh s ponavljajočimi preobremenitvami stopala),
visok stopalni lok (preobremenitev na zunanji strani gležnja – pogosta je bolečina pri hoji in slabša stabilnost),
ploska stopala (povzročajo nepravilno razporeditev teže, kar vodi v bolečino na notranji strani gležnja in utrujenost stopala),
revmatoidni artritis in lupus (avtoimuni bolezni, ki povzročata kronično vnetje sklepov – bolečina, oteklina in jutranja okorelost pogosto prizadenejo oba gležnja),
psoriatični artritis (vnetje sklepov – gleženj je lahko boleč, otečen in rdeč) ter
protin (močna bolečina in oteklina zaradi kopičenja kristalov sečne kisline – najpogosteje se simptomi pojavijo ponoči).
Poznavanje najpogostejših vzrokov za pojav bolečine v gležnju brez poškodbe pomembno prispeva k zgodnjemu diagnosticiranju specifične težave.
starost (s staranjem se povečuje tveganje za obrabo sklepov in zmanjšano elastičnost tkiv),
prekomerna telesna teža (večja obremenitev sklepa povečuje mehansko obremenitev na sklepe in tetive),
nepravilna anatomska struktura stopala (ploska stopala ali visok stopalni lok vplivata na porazdelitev sil in stabilnost gležnja),
predhodne poškodbe (močno vplivajo na razvoj bolečine tudi po ozdravljeni poškodbi),
ponavljajoče prekomerne obremenitve (dolgotrajna hoja, tek ali gibi brez zadostnega počitka),
neprimerna obutev (pomanjkanje primerne opore in neprimerna oblika čevlja lahko poslabšata biomehaniko stopala),
sistemske bolezni (avtoimune bolezni povečujejo tveganje za kronične vnetne spremembe),
družinska anamneza (npr. deformacije stopala ali artritis) in
slaba telesna pripravljenost (šibke mišice stopala in goleni zmanjšujejo stabilnost sklepa in povečajo tveganje za preobremenitve).
Zaradi naštetih dejavnikov tveganja se lahko bolečina v gležnju razvije postopoma, spremljajo pa jo različni simptomi, ki so pogosto prvi opozorilni znak, da nekaj ni v redu!
Pogosti simptomi
Bolečine v gležnju brez poškodbe se lahko razvijejo postopoma in so večkrat spregledane, dokler ne začnejo ovirati gibanja.
Poleg nespecifične bolečine so pogosti sledeči simptomi:
jutranja okorelost (preneha po krajšem razgibavanju),
občutek nestabilnosti (še posebej pri ploskem stopalu ali oslabelih mišicah),
oteklina in rahla rdečina (predvsem pri vnetnih stanjih),
občutljivost ob palpaciji (ali pri nošnji določenega obuvala) in
zmanjšana gibljivost ter mišična moč (občutek zategnjenosti in popuščanja).
Prepoznavanje omenjenih simptomov predstavlja prvi korak k uspešni odpravi vzroka.
Za pravilno diagnozo nespecifičnih bolečin v gležnju je potreben celosten pregled, ki vključuje anamnezo (zgodovina simptomov, morebitne pretekle poškodbe, spremljajoče zdravstvene težave in aktivnosti, ki bi lahko vplivale na bolečino v gležnju) in klinični pregled (opravi se ocena gibljivost, testiranje mišične moči in prepoznava specifičnih točk bolečine s palpacijo). Pomembno je tudi oceniti držo in hojo, kjer opazujemo gibanje stopala in gležnja. Po potrebi je smiselna tudi izvedba slikovne diagnostike.
Pri iskanju morebitnih poškodb ali nepravilnosti kosti ali znakov osteoartritisa se uporabi RTG, za oceno mehkih tkiv (tetive in ligamenti) pa MR ali UZ. Če pa sumimo na vnetno bolezen je pomembno opraviti laboratorijske krvne teste za preverjanje vnetnih markerjev in specifičnih protiteles.
Pravilna diagnoza omogoča izbiro najučinkovitejših metod zdravljenja, ki so usmerjene v odpravo vzroka bolečine ter preprečevanje ponovitev težav v prihodnosti!
Zdravljenje
Pri zdravljenju bolečin v gležnju brez poškodbe je prvi korak ugotoviti, ali je stanje primerno za konzervativno ali operativno zdravljenje. V večini primerov je težava posledica dolgotrajnih preobremenitev, biomehanskih nepravilnosti ali vnetnih procesov, ki se lahko zdravijo brez kirurškega posega.
Akutna faza je usmerjena v obvladovanje bolečine in drugih simptomov. To običajno vključuje uvodnipočitek in omejitev aktivnosti, da se prepreči nadaljnja poškodba. Ključno je upoštevati metodo PEACE & LOVE in uporabljati primerne fizikalne agense. Za zmanjšanje bolečine je smiselna Wintecare TECAR terapija, za zmanjšanje vnetja ali otekline Sixtus ultrazvočna krioterapija ali kineziotaping, za izboljšanje gibljivosti gležnja pa sklepna mobilizacija.
K pospešitvi regeneracije tkiva kot tudi procesa celjenja pomembno prispevata še Summus laserska terapija in EMS Dolorclast terapija z udarnimi valovi. Po potrebi se lahko gleženj zaščiti z uporabo opornic ali elastičnih povojev, ki omogočajo stabilnost sklepa in preprečujejo prekomerne obremenitve.
Ob zmanjšanju simptomatike sledi kinezioterapevtska faza zdravljenja, ki stremi k obnovi gibljivosti in stabilnosti sklepa ter izboljšanju mišične moči. Ta primarno vključuje različne terapevtske vaje, med katere sodijo vaje za krepitev mišic gležnja in celotnega spodnjega uda, ki pomembno prispevajo k primernejši porazdelitvi mehanskih sil med gibanjem, vaje za ravnotežje in koordinacijo ter vaje propriocepcijo, s katerimi krepimo sposobnost gležnja za obvladovanje vsakodnevnih obremenitev.
Poleg krepitev ključnih mišičnih skupin svetujemo tudi redno izvajanjerazteznih vaj tudi v domačem okolju, saj prispevajo k zmanjšanju mišičnih nesorazmerij.
Ko se simptomi umirijo in funkcionalno stanje izboljša, je čas, da se osredotočimo na preventivno aktivnost, s katero se bomo izognili morebitnim ponovitvam težav. V fazi preventivnega vzdrževanja je pomembno ohranjanje in krepitev mišične stabilnosti, izboljšanje biomehanike gibanja in odprava morebitnih nepravilnosti, ki so pripeljale do bolečin. Izrednega pomena je nadaljnje izvajanje vaj, nošnja ustrezne obutve in redno spremljanje napredka.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: Zaradi vse intenzivnejših globokih bolečin v desnem gležnju je diagnostično terapijo obiskal 59-letni gospod. Bolečine so se mu pojavile nenadoma med enim izmed rednih daljših pohodov, približno dva meseca pred obiskom klinike Medicofit.
Začetno stanje: Pacient je izpostavil prisotnost srednje intenzivne bolečine v globini sklepa, ki se je poslabšala ob daljši hoji ali večji obremenitvi. Gibljivost gležnja se je izkazala za normalno, medtem ko je bila ugotovljena pomanjkljiva stabilnost sklepa. Testi mišične moči so še dodatno razkrili nezadovoljiv funkcionalni status gležnja. Simptomi so nakazovali na sklepno nestabilnost in prisotnost začetnih degenerativnih sprememb
Cilji zdravljenja: Odprava nespecifičnih bolečin v gležnju, izboljšanje statične in dinamične stabilnosti sklepa, kot tudi mišične moči in vzdržljivosti ter ravnotežja in proprioceptivnih sposobnosti.
Potek zdravljenja: Za zdravljenje akutnih simptomov sta se uporabljala TECAR terapija in EMS Dolorclast terapija z udarnimi valovi v kombinaciji s specialnimi manualnimi tehnikami za obravnavo mehkih tkiv. Sočasno se je izvajale še progresivna vadbena terapija, ki je predstavljala temelj zdravljenja.
Končno stanje: Funkcionalno testiranje je pokazalo občuten napredek v moči ključnih mišičnih skupin ter izboljšanje v stabilnosti sklepa, medtem ko je pacient poročal o odsotnosti bolečin.
S celostnim pristopom, ki združuje strokovno fizioterapijo in aktivno vlogo posameznika, je prognoza za okrevanje zelo dobra!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri nespecifičnih bolečinah v gležnju je ob ustrezni rehabilitaciji običajno zelo dobra.
Trajanje rehabilitacije je odvisno predvsem od temeljnega vzroka in resnosti težav. Pri blažjih stanjih lahko izboljšanje dosežemo že v nekaj tednih, pri kroničnih težavah pa rehabilitacija lahko traja več mesecev.
V kliniki Medicofit celostno pristopamo k zdravljenju vseh težav z gležnjem. Z individualno prilagojenim programom poskrbimo, da se boste kar se da hitro in predvsem varno vrnili k gibalnim aktivnostim!
Holt, M., Swalwell, C. L., Silveira, G. H., Tippett, V., Walsh, T. P. in Platt, S. R. (2022). Pain catastrophising, body mass index and depressive symptoms are associated with pain severity in tertiary referral orthopaedic foot/ankle patients. Journal of Foot and Ankle Research, 15(1), 32. https://doi.org/10.1186/s13047-022-00536-5
Kodithuwakku Arachchige, S. N. K., Chander, H. in Knight, A. (2019). Flatfeet: Biomechanical implications, assessment and management. The Foot, 38, 81–85. https://doi.org/10.1016/j.foot.2019.02.004
Mizel, M. S., Hecht, P. J., Marymont, J. V. in Temple, H. T. (2004). Evaluation and Treatment of Chronic Ankle Pain. JBJS, 86(3), 622.
Nishimura, A., Senga, Y., Fujikawa, Y., Takegami, N., Akeda, K., Ogura, T. in Sudo, A. (2024). Prevalence and risk factors of ankle osteoarthritis in a population-based study. Foot and Ankle Surgery, 30(5), 389–393. https://doi.org/10.1016/j.fas.2024.02.009
Simonsen, M. B., Hørslev-Petersen, K., Cöster, M. C., Jensen, C. in Bremander, A. (2021). Foot and Ankle Problems in Patients With Rheumatoid Arthritis in 2019: Still an Important Issue. ACR Open Rheumatology, 3(6), 396–402. https://doi.org/10.1002/acr2.11258
