Bolečine v zapestju – vzroki, simptomi in zdravljenje!
Jan 1 -
Kazalo
So se vam pojavile bolečine v zapestju, ki vas spremljajo skozi dan in se ob določenih gibih poslabšajo? Ste izgubili moč v oprijemu in se vam je zmanjšal obseg gibljivosti? Ali veste, kaj je vzrok za vaša boleča zapestja?
Bolečine v zapestju (in palcu) so pogost pojav, ki nastanejo zaradi travmatske poškodbe, dolgotrajne obrabe, ponavljajočih obremenitev, delovnega mesta ali genetske predispozicije.
Neustrezna rehabilitacija ali ignoriranje bolečin lahko povzroči dolgotrajne posledice, ki vplivajo na vašo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog.
Glavne patologije, ki jih obravnavamo v kliniki Medicofit zaradi bolečega zapestja in prstov so sindrom karpalnega kanala, De’Quervainov tenosinoviitis, sindrom nestabilnega zapestja, smučarski palec, Mallet finger (prst) in Jersey finger (prst).
Ali ste vedeli, da je pekoča bolečina v zapestju, kateri je pridružen občutek mravljinčenja, simptom za okvaro živčevja?
Celostno zdravljenje bolečine v zapestju se v kliniki Medicofit prične z diagnostično terapijo in se nadaljuje v fizioterapevtsko in kineziološko fazo rehabilitacije.
Zapestje je kompleksen sklep, ki povezuje dlančne (karpalne) kosti in podlaktne kosti (lat. Radius in Ulna). V zapestju se nahajajo številne kosti, mišice in njihove tetive ter živci, ki so vsi potencialni razlog za nastanek bolečin v zapestju.
Majhne dlančne kosti v zapestju so razdeljene v dve vrsti (v vsaki vrsti so 4 kosti). Na vsaki kosti se nahaja sklepni hrustanec, ki omogoča lažje gibanje in prenos sil (ob poškodbi ali obrabi pride do artritisa zapestja).
Skozi zapestje prehajajo številne tetive mišic, ki so odgovorne za upogib (fleksorji) in izteg (ekstenzorji) zapestja ter prstov. Skozi prehajajo tudi živci (radialni, medialni in ulnarni), ki ob utesnitvi ali draženju povzročijo boleča zapestja in občutek mravljinčenja.
Zlom kosti, zvin ligamenta, tendinitis tetive mišic, kompresija živca ali obraba/poškodba hrustanca povzročijo bolečino v zapestju in ključnega pomena je odkriti vzrok za nastanek bolečine.
Ali ste vedeli, da vzrok za nastanek bolečine v zapestju odkrijemo skozi specialno diagnostično terapijo?
KDAJ SE ODLOČITI ZA OBISK DIAGNOSTIČNE TERAPIJE MEDICOFIT?
Kadar bolečina v nekaj dneh ne popusti, je obisk diagnostične terapije nujen, saj tako preprečimo trajne okvare.
Bolečine v zapestju spremljajo mravljinčenje, šibkost in omejena gibljivost.
Če ste že imeli podobne težave in simptomi vztrajajo, nakazuje, da stanje ni bilo primerno sanirano.
V Kliniki Medicofit pacientom omogočamo znanstveno podprto specialistično fizioterapijo, ki se prične z naročilom termina diagnostične terapije.
Najpogostejša stanja, ki povzročajo bolečino v zapestju in prstih so sindrom karpalnega kanala, nestabilno zapestje, artritis in De’Quervainov tenosinoviitis.
Sindrom karpalnega kanala
Sindrom karpalnega kanala je bolezensko stanje, ki prizadene zapestje in prste na roki. Nastane zaradi utesnitve medianega živca, ki poteka skozi karpalni kanal (kanal znotraj zapestja).
Tipični simptomi sindroma karpalnega kanala so pekoča bolečina, ki izžareva od zapestja proti prostom in v podlaket. Ob bolečini je prisoten občutek odrvenelosti in mravljinčenja po palcu, kazalcu, sredincu in delu prstanca.
Čez čas in ob napredovanju bolezni se zmanjša obseg gibljivosti v zapestju in zmanjša se mišična moč. Izgubi se koordinacija v zapestju in zmanjša se zmožnost opravljanja finih motoričnih nalog (pisanje s svinčnikom, zapenjanje gumbov na srajci).
Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi anatomske zgradbe zapestja (ženske imajo manjša zapestja in so bolj dovzetne za nastanek sindroma), ponavljajočega gibanja z dodatno obremenitvijo (proizvodni delavci, pisarniški delavci, avtomehaniki), nosečnosti in genetske predispozicije.
Diagnoza sindroma karpalnega kanala se postavi s pomočjo elektromiografske preiskave (EMG), ki oceni prevodnost medianega živca oz. stopnjo zožitve zapestnega prehoda.
Nestabilno zapestje je bolezensko stanje, ki nastane v zapestju, kadar le ta postane oslabljeno in poškodovano ter povzroči nenormalni obseg gibanja ali spremeni pozicijo dlančnih kosti.
Nestabilno zapestje nastane zaradi travmatske poškodbe (padec na iztegnjeno dlan, športna poškodba vplivajo na ligamentarno strukturo in povzročijo mikropoškodbo vezivnega tkiva), ponavljajočih stresnih gibanj (proizvodni delavci, gradbinci, monterji, avtomehaniki) in kronično ohlapnih ligamentov (vodijo hitreje do nestabilnosti).
Tipični simptomi so ostra bolečina, vnetje in oteklina okoli zapestja, zmanjšana mišična moč in moč oprijema, slišne krepitacije med gibanjem. Ob simptomi je prisoten jasen občutek nestabilnosti v zapestju.
Kirurško zdravljenje je priporočeno, kadar ni ohranjenih vsaj 80% mobilnosti in mišične moči v zapestju. Postoperativna fizioterapevtska rehabilitacija je ključnega pomena pri pridobitvi polnega obsega gibljivosti in mišične moči v zapestju po operaciji.
V primarni fazi po operaciji se izvaja kontrola simptomatike (zmanjšanje bolečine, zmanjšanje vnetja in otekline) s pomočjo instrumentalno fizioterapije v kombinaciji z manualno terapijo in specialno fizioterapevtsko vadbo (izometrična vadba, ki se progresivno stopnjuje v izvajanje motorično kompleksnejših gibanj).
De’Quervainov tenosinoviitis
De’Quervainov tenosinoviitis je bolezensko stanje, ki povzroči vnetje in razdraženost tetive mišic na palčevi stran zapestja.
Nastane zaradi ponavljajočih gibanj, ki obremenjujejo zapestje (dvig težjih bremen, gibanje oprijema in zasuka), direktnega travmatskega udarca (padec, poškodba) ali genetske predispozicije.
Pacienti poročajo o bolečini na palčevi strani zapestja, kjer se občasno pojavi oteklina, občutek mravljinčenja in krepitacije. Bolečina se ob določenih gibih (skrajnem iztegu in skrajnem odročenju palca poveča in potuje po podlahti navzgor).
Diagnoza De’Quervainov tenosinoviitis se postavi na podlagi anamenze, kliničnega testiranja in diagnostične ultrasonografske preiskave. Specifični test za ugotavljanje prisotnosti patologije je Finkelstein test.
Sodobno fizioterapevtsko zdravljenje De’Quervainovega tenosinoviitis traja v večini primerov vsaj 10-20 tednov, vendar je čas trajanja zdravljenja odvisen od kroničnosti težave in splošnega funkcionalnega stanja podlahtnih mišic.
Osteoartoza
Osteoartroza (osteoartritis) zapestja je degenerativna bolezen, ki prizadene hrustanec in sosednje strukture v zapestju. Glavni simptom je bolečina v zapestju, ki se lahko poslabša ob gibanju ali obremenitvi. Bolezen se pogosto pojavlja s starostjo, ko se hrustanec obrablja in izgublja svojo prožnost.
Vzroki za osteoartrozo zapestja vključujejo genetsko predispozicijo, prekomerno obremenitev sklepov, poškodbe in obrabo skozi čas – še posebej so nastanku podvrženi frizerji, maserji, šivilje in pa tudi pisarniški delavci.
Diagnozo postavimo na podlagi kliničnega pregleda, slikovnih preiskav, kot je rentgen, in bolnikove zgodovine težav.
Zdravljenje osteoartroze zapestja vključuje kombinacijo konzervativnih metod, kot so fizioterapija, analgetiki in protivnetna zdravila, ter prilagoditve življenjskega sloga. V nekaterih primerih – še posebej pri pacientih, ki so predlogo odlašali s fizioterapevtskim zdravljenem, je lahko potrebna kirurška intervencija.
Revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis je vrsta artritisa, kjer naš imunski sistem napada lastne sklepe, kar povzroča vnetje, bolečine v sklepih in oteklino. Za razliko od artroze, ni pogojen z obrabo hrustanca, temveč z vnetnimi procesi.
Zapestje je izredno pogosto mesto artritisa, ki lahko postane zelo omejeno v gibanju, še posebej zjutraj ali po daljšem počitku in neaktivnosti. Bolečina se lahko stopnjuje do neznosne in močno vpliva na vsakodnevne aktivnosti – nekateri pacienti ne zmorejo niti osnovnih dnevnih opravil.
Zdravljenje revmatoidnega artritisa vključuje uporabo protivnetnih zdravil, imunomodulatorjev in fizioterapijo. Zgodnje odkrivanje in fizioterapevtsko zdravljenje sta ključnega pomena za upravljanje simptomov ter preprečevanje poškodb sklepov – nezdravljen artritis lahko namreč povzroči nepovratno škodo v sklepih.
Redni obiski pri revmatologu in dosledno upoštevanje navodil fizioterapevta sta ključna za učinkovito upravljanje revmatoidnega artritisa in izboljšanje kakovosti življenja.
Celostno zdravljenje bolečin v zapestju se prične z diagnostičnim pregledom, fizioterapijo in zaključi s kineziologijo.
Dolgoročno učinkovitost zdravljenja dosegamo z izvajanjem aktivne fizioterapije, kar pomeni, da je vsak pacient aktivno vključen v proces zdravljenja.
Pri zdravljenju smo osredotočeni na odpravo vzroka nastanka bolečin v zapestju in ne zgolj simptomov, ki vzroka ne odpravijo.
Vsak pacient je deležen 60 minutne individualne obravnave s fizioterapevtom in kasneje s kineziologom ter 30 minutne instrumentalne terapije.
Specialna diagnostika
Začetek vsakega zdravljenja bolečin v zapestju se prične s specialno diagnostiko, kjer fizioterapevt diagnostik pridobi vpogled v funkcionalno stanje vašega telesa.
Prične se z uvodnim pogovorom (poglobljeno anamnezo) o času trajanja bolečin v zapestju, kdaj se poslabšajo, vaši oceni bolečin in drugih pridruženih bolezni.
Klinični pregled se nadaljuje z inspekcijo in palpacijo, kjer se preveri morebitno prisotno oteklino, vnetje, občutljivost na dotik, temperaturo in barvo kože ter vidno atrofijo mišic.
Opravijo se meritve gibljivosti in artrokinematike v smeri upogiba (fleksije), iztega (ekstenzije), abdukcije/radialna fleksija (gibanje proti telesu), addukcije/ulnarna fleksija (gibanje stran od telesa) in rotacija.
Opravijo se meritve mišične moči v zapestju, kjer pridobimo vpogled v morebitna mišična odstopanja od normativov, zmanjšane mišične moči, vzdržljivosti in neustreznega medmišičnega razmerja.
Pomembna je ocena obremenilne kapacitete zapestja, ki je tipično premajhna ali prevelika (sposobnost zapestja prenašanja obremenitev).
Izvedejo se specifični testi, ki so namenjeni testiranju točno specifičnih struktur v zapestju, kakor Finkelstein test ali Phalen test.
Pomembno je opraviti nevrovaskularni pregled, kjer se oceni senzibilnost, delovanje krvnega obtoka in delovanje živčevja (morebitna prisotnost izgube senzorike, abnormalnih refleksov ali mišične šibkosti).
V določenih primerih se priporoča opraviti slikovno diagnostiko za potrditev diagnoze s strani specialista medicine in ovržbo diferencialnih diagnoz.
Akutna fizioterapija
Na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi individualni fizioterapevtski program, ki je pripravljen za vsakega pacienta posebej (vzrok njegove bolečine v zapestju, odpravo simptomov, omejitve in sposobnosti).
Strokovnjaki fizioterapije izvajajo manualno terapijo in sklepno mobilizacijo za izboljšanje gibljivosti in artrokinematike v zapestju, terapijo prožilnih točk in miofascialno sproščanje za zmanjšanje bolečine in mišične napetosti v zapestju.
Pri svojem delu uporabljajo najsodobnejšo instrumentalno terapijo, ki aktivno zmanjšuje bolečine v zapestju, pospešuje naravne procese celjenja in samoobnavljanja. Izvaja se:
Specialna fizioterapevtska vadba je primarno osredotočena na krepitev ekstenzorjev (iztegoval) in fleksorjev (upogibalk) zapestja ter izboljšanje gibljivosti zapestja. Pomembno je vzpostaviti zadostno obremenilno kapaciteto zapestja in pravilno mišično razmerje.
Akutna faza sindroma karpalnega kanala zahteva fizioterapevtsko zdravljenje s specialno vadbo usmerjeno v izboljšanje mobilnosti zapestnega prehoda in odpravljanje asimetrij v mišični moči ter aktivaciji mišic podlahti ter zapestja.
Specialna vadba pri zdravljenju sindroma karpalnega kanala zahteva nevromobilizacijo živčevja zgornjih udov, še posebej živca medianusa, ki povzroča simptome!
Fizioterapevtsko zdravljenje De’Quervainov tenosinoviitis zajema kombinacijo uporabe instrumentalnih naprav (za zmanjšanje bolečine in otekline), izvajanje manualne terapije (za sproščanje mišic podhti in izboljšanje drsenja palčevih tetiv) in specialno terapevtsko vadbo (izboljšanje moči oprijema, zasuk zapestja, izolirana krepitev mišic abduktorjev in ekstenzorjev palca).
NEVARNOSTI IN PASTI ZAMUJENE REHABILITACIJE
Specialisti Medicofit
Zamujena rehabilitacija lahko poveča tveganje za razvoj sindroma karpalnega kanala.
Kronična bolečina lahko vodi do poškodb tetiv, kot sta tendinitis ali tendinoza, kar še dodatno podaljša čas okrevanja.
Dolgotrajna zamuda vodi do invazivnih kirurških posegov, ki nosijo svoja tveganja in zahtevajo dolgotrajno okrevanje.
Neustrezna ali zamujena rehabilitacija resno ogrozi dolgoročno fizično zdravje posameznika in je glavni krivec za neuspešne rezultate ter trajne gibalne omejitve.
Postakutna kineziologija
Po uspešno opravljenem akutnem fizioterapevtskem zdravljenju vas v drugi fazi prevzamejo strokovnjaki kineziologije in vas vodijo do polne gibalne funkcije zapestja!
Specialna kineziološka vadba je usmerjena v krepitev fleksorjev (upogibalk) in ekstenzorjev (iztegovalk) zapestja in prstov. Pomembno je okrepiti moč pincetnih in sferičnih prijemov.
Specialna kineziološka vadba pri zdravljenju De’Quervainov tenosinoviitis se najprej izvaja v izometričnem režimu in se progresivno prične izvajati v koncentrični in ekscentrični obliki kontrakcije.
Glavni cilj kineziološkega programa je doseči popolno simetrijo mišične moči v obeh zapestjih (doseči pravilno mišično delovanje), polno gibljivost v zapestju in primerno drsenje živčevja.
Progresivna kineziološka vadba postopno vključuje poškodovano zapestje v izvajanje motorično kompleksnejših gibanj in postopno prične vključevati celotno telo v izvajanje vadbe.
Pred zaključkom zdravljenja se izvede aplikacija TESTNE BATERIJE, kjer se testira vaše gibalne vzorce in oceni, ali so mišice dovolj močne in pripravljene na vsakodnevne obremenitve.
Preventivna kinezioterapija
V kliniki Medicofit smo ustvarili postkineziološki program za vse paciente, ki uspešno zaključijo celostno zdravljenje.
Postkineziološki program je namenjen preprečevanju ponovnega pojava starih bolečin in aktivni preventive pred nastankom novih težav oziroma bolečin.
Preventivni kinezološki program izvaja krepitveno vadbo za rehabilitiran predel in celotno telo.
Kako lahko preprečite bolečine v zapestju?
Fizioterapevti klinike Medicofit so za vas pripravili nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo preprečiti nastanek bolečin v zapestju:
Ergonomija na delovnem mestu: Prilagodite svoje delovno okolje in uporabljajte ergonomske pripomočke – kot je miška, ki razbremeni zapestje.
Telesna drža: Izogibajte se prekomernemu upogibanju zapestja.
Telesna aktivnost: Izvajajte vaje za krepitev rok in svoja zapestja redno raztezajte – to velja še posebej za poklice, kjer do zapestja pogosto preobremenjenaj.
Premori in raztezanje: Vsako uro naredite kratek odmor za raztezanje in ogrevanje zapestij. Premikajte zapestja v krožnih gibih, da ohranite gibljivost.
Pravilna tehnika dvigovanja: Pri dvigovanju težkih predmetov uporabljajte pravilno tehniko in razporedite breme enakomerno.
S pravilnim ravnanjem in preventivnimi ukrepi lahko zmanjšate tveganje za bolečine v zapestju ter ohranjate zdrave in gibljive sklepe. Če se bolečina pojavi, se vedno posvetujte s fizioterapevtom za pravilno oceno in nadaljnje ukrepanje.
Omogočamo visoko uspešnost zdravljenja in zagotovimo dolgoročne rezultate.
Tudi do 90% nižje tveganje za operacijo zapestja!
Omogočamo najsodobnejše ne-invazivne metode zdravljenja, ki omogočajo optimalne pogoje za popolno okrevanje in povratek k aktivnosti.
Celostno rehabilitacijo v Kliniki Medicofit pacientom priporočajo številni priznani specialisti ortopedske kirurgije.
Naročite se na zdravljenje bolečine v zapestju
Viri
Genova, A., Dix, O., Saefan, A., Thakur, M., & Hassan, A. (2020). Carpal Tunnel Syndrome: A Review of Literature. Cureus, 12(3), e7333. https://doi.org/10.7759/cureus.7333
Goel, R., & Abzug, J. M. (2015). de Quervain’s tenosynovitis: a review of the rehabilitative options. Hand (New York, N.Y.), 10(1), 1–5. https://doi.org/10.1007/s11552-014-9649-3
Satteson E, Tannan SC. De Quervain Tenosynovitis. [Updated 2022 Sep 19]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK442005/
Taqi M, Lim Y. Wrist Instability. [Updated 2023 Feb 8]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK572073/
Wipperman, J., & Goerl, K. (2016). Carpal Tunnel Syndrome: Diagnosis and Management. American family physician, 94(12), 993–999.
