Nenadna, zbadajoča bolečina v prsih pogosto povzroči preplah, saj jo mnogi najprej povežejo s srčnim infarktom. A v številnih primerih se za podobnimi simptomi skriva veliko manj nevaren, a zeloneprijeten pojav – kostohondritis oziroma Tietzejev sindrom. Gre za prisotnost vnetja na stičišču reber s prsnico.
Kostohondritis je vnetje hrustanca, na področju, kjer se rebra pripenjajo na prsnico. Najpogosteje je prizadeto zgolj eno rebro, tipično v zgornjem delu prsnega koša, kjer ob pritisku nastopi izrazita občutljivost. Čeprav ni življenjsko ogrožajoč, pa je stanje pogosto kronično in močno vpliva na kakovost življenja.
Vzroki za nastanek niso vedno jasni – lahko se razvije zaradi ponavljajočih se mikrotravm, preobremenitev, okužb dihal ali po operacijah prsnega koša. Pogosteje ga zasledimo pri ljudeh z večjimi telesnimi obremenitvami, športniki ali tistih, ki imajo kronične vnetne bolezni.
Fizioterapija ima pri obravnavi kostohondritisa pomembno vlogo, saj ne gre le za lajšanje bolečine, ampak predvsem za obvladovanje vnetja in povrnitev normalne funkcije prsne stene. Z individualno prilagojenimi tehnikami, vajami za dihalno gibljivost in izboljšanje drže pomagamo zmanjšati obremenitev prizadetega področja ter preprečiti ponovitve težav.
Pravočasno prepoznavanje in celostna obravnava kostohondritisa preprečujeta, da bolečina ne postane kronična in ne omejuje življenjskih aktivnosti – saj gre kljub nedolžnemu vzroku za stanje, ki lahko močno zaznamuje vsakdan posameznika!
Pri kostohondritisu vzroki pogosto niso povsem jasni, vendar raziskave kažejo, da gre največkrat za posledico mehanskih obremenitev in vnetnih procesov. Ponavljajoči se gibi zgornjega dela telesa, sunkovite obremenitve pri športu ali dvigovanju bremen ter dolgotrajna napačna drža lahko povzročijo mikrotravme v hrustancu, ki povezuje rebra s prsnico. Pogost sprožilni dejavnik so tudi okužbe dihal, dolgotrajen kašelj ali predhodne operacije na prsnem košu.
Med dejavnike tveganja uvrščamo intenzivno športno dejavnost (zlasti športi z rotacijami trupa in močnimi udarci, kot sta tenis in dvigovanje uteži), kronične vnetne bolezni (npr. revmatoidni artritis), pa tudi povečano psihofizično obremenitev, ki se odrazi v mišični napetosti prsne stene.
Kostohondritis pogosteje prizadene mlajše odrasle in osebe srednjih let, a se lahko pojavi pri vsakomur.
Značilni simptomi
Glavni simptom kostohondritisa je lokalizirana, ostra ali pekoča bolečina v sprednjem delu prsnega koša, najpogosteje ob stičišču drugega do petega rebra s prsnico. Bolečina se običajno okrepi pri globokem vdihu, kašljanju, kihanju ali gibanju zgodnjega dela telesa, kar jo lahko naredi zavajajoče podobno bolečini ob srčnem infarktu.
Na mestu vnetja je pogosto prisotna tudi povečana občutljivost na dotik, včasih pa se lahko pojavi blaga oteklina ali občutek togosti. Simptomi so lahko enostranski ali obojestranski, a so vedno lokalno omejeni na področje rebrnega hrustanca.
Diagnozakostohondritisatemelji predvsem na kliničnem pregledu, saj posebnih laboratorijskih ali slikovnih testov za potrditev bolezni ni. Specialist običajno prepozna stanje na podlagi značilne bolečine ob pritisku na prizadeti rebrni hrustanec, pri čemer bolečina ostane omejena na eno točko in se reproducira ob palpaciji (prav tako boli pri retrakciji, protrakciji ali elevaciji ramena ob globokem vdihu). Značilna je tudi zmanjšana mišična moč zgornjega uda in bolečinsko omejena gibljivost.
Da bi izključili resnejše vzroke za bolečino v prsih, kot so bolezni srca ali pljučih, se pogosto opravijo dodatne preiskave, kot so EKG, rentgen ali UZ prsnega koša. Ključ pri diagnozi je torej izključitev nevarnejših stanj in prepoznavanje tipičnega bolečinskega vzorca, ki je značilen za kostohondritis.
Zdravljenje
Pri kostohndritisu zdravljenjev večini primerov poteka konzervativno, saj operacija praviloma ni potrebna. V kliniki Medicofit uporabljamo Wintecare TECAR terapijo za regeneracijo hrustanca in mehkih tkiv, katero po potrebi dopolnjujemo s pozitivnimi učinki Summus laserja. Za izboljšanje mobilnosti prsnega koša uporabljamo tudi manualne tehnike sproščanja prsnih mišic, izvajamo pa tudi individualno prilagojene dihalne vaje.
V akutni fazi je cilj zmanjšati bolečino in vnetje. V ta namen uporabljamo najnaprednejše instrumentalne postopke zdravljenja in miofascialno sproščanje, hkrati pa posamezniku svetujemo začasno prilagoditev obremenitev (npr. izogib dvigovanju bremena nad glavo).
Ko se stanje stabilizira, se prične izvajati tudi terapevtska vadba, ki poteka pod nadzorom specialista. Izvajajo se korektivne in terapevtske vaje za gibljivost prsne hrbtenice, stabilnost ramenskega obroča in krepitev stabilizatorjev trupa. Po potrebi in glede na cilje pacienta se lahko ta vključi tudi v program kineziološke vadbe, ki je zastavljena za dodatno izboljšanje stanja in pripravo na večje obremenitve.
V post-rehabilitaciji, fazi, ki je namenjena dolgotrajnemu vzdrževanju stanja, pa za vas pripravimo individualni program za preprečevanje ponovitve težav, ki združuje vaje za vzdrževanje mobilnosti in moči ter usmeritve glede ergonomske prilagoditve delovnega mesta ali fizičnih obremenitev.
Za uspešno zdravljenje kostohondritisa priporočamo celostno obravnavo, kjer s kombinacijo sodobnih terapij in individualno prilagojenih vaj poskrbimo, da se bolečina v prsnem košu več ne ponovi, pa hkrati ohranite zdravo in funkcionalno gibanje ter poln življenjski slog.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri kostohondritisu je praviloma dobra, saj večina posameznikov ob ustrezni obravnavi doseže popolno okrevanje.
Rehabilitacija lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od intenzivnosti vnetja in odziva na terapijo. S pravočasno fizioterapijo in redno fizioterapevtsko vadbo pa bistveno skrajšamo čas okrevanja ter zmanjšamo tveganje za ponovne boleče epizode.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Jaya, S., Rakesh, S., Kc, P., Kashi, K., Rouniyar, N. in Chandra, A. (2022). Management of Tietze Syndrome: Acupuncture and Cupping as an Effective Treatment Approach: A Case Study. Annapurna Journal of Health Sciences, 2(2), Art. 2. https://doi.org/10.52910/ajhs.76
Mott, T., Jones, G. in Roman, K. (2021). Costochondritis: Rapid Evidence Review. American Family Physician, 104(1), 73–78.
Rokicki, W., Rokicki, M. in Rydel, M. (2018). What do we know about Tietze’s syndrome? Kardiochirurgia i Torakochirurgia Polska/Polish Journal of Thoracic and Cardiovascular Surgery, 15(3), 180–182. https://doi.org/10.5114/kitp.2018.78443