Ste že slišali za Charcotovo artropatijo? To stanje, znano tudi kot nevroartropatija, je resna, a pogosto neopažena bolezen, ki prizadene sklepe, zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo.
Charcotova artropatija, znana tudi kot Charcotov sklep, je razmeroma neboleča, vendar napredujoča bolezen, ki prizadene enega ali več sklepov. Pojavi se pri motnjah občutenja, kot so siringomielija, tabes dorsalis in diabetična polinevropatija.
Sodobne raziskave kažejo, da je vzrok za akutno Charcotovo artropatijo pretiran odziv na poškodbo.
Manjša poškodba, ki jo bolnik pogosto niti ne zazna, se najpogosteje pripeti na stopalu in lahko povzroči mikrofrakture, subluksacije ali dislokacije, kar dodatno poslabša porazdelitev pritiskov na nogo.
Zaradi nevropatije bolnik ne čuti bolečine in ne počiva, kar vodi do nadaljnjih poškodb in onemogoča primerno okolje za celjenje.
Charcotova artropatija je resna bolezen, ki zahteva zgodnje prepoznavanje in ustrezno zdravljenje, da bi preprečili hude deformacije in izgubo funkcionalnosti sklepov. Potrebno je sodelovanje med zdravniki in fizioterapevti za dolgoročno omejitev posledic bolezni.
Najpogosteje prizadeti sklepi stopal vključujejo tarzometatarzalne, metatarzofalangealne in skočne sklepe.
V akutni fazi bolezen spominja na septični artritis, saj so sklepi otečeni in boleči. Postopoma lahko privede do nebolečih, deformiranih in nestabilnih sklepov.
Charcotova artropatija se razvija v več stopnjah, pri čemer ima vsaka svoje značilne simptome.
Akutna faza artropatije:
Močno vnetje in otekanje sklepa.
Rdečina in toplota v prizadetem območju.
Minimalna bolečina ali njena odsotnost zaradi nevropatije.
Subakutna faza artropatije:
Postopno zmanjšanje otekline in rdečine.
Začetek deformacij sklepov zaradi ponavljajočih se mikrotravm.
Nestabilnost sklepa in možne subluksacije.
Kronična faza artropatije:
Vztrajna deformacija sklepa.
Zmanjšana funkcionalnost in povečano tveganje za razjede.
Osteoartritis in druge sekundarne degenerativne spremembe.
To je končna faza, v kateri se sklepi in kosti stopala zacelijo. Na žalost se sami ne vrnejo v prvotno stanje ali obliko.
Čeprav ne prihaja do nadaljnjih poškodb stopala, pogosto ostane v deformiranem in nestabilnem stanju, ki je še posebej ranljivo.
Pri sladkornih bolnikih je tveganje za Charcotovo artropatijo večje zaradi tesne povezanosti med nevropatijo in osteopenijo.
Slabša kakovost kosti (osteopenija) pomeni, da se lahko kosti zlomijo že ob manjših poškodbah. To prispeva k obsežni razgradnji kosti in porušitvi kostne anatomije stopala, kar še dodatno poslabša stanje bolnika.
Vsi bolniki s sladkorno boleznijo bi morali vsako spremembo v mišično skeletnem sistemu jemati kar se da resno.
Vzroki Charcotove artropatije
Charcotova artropatija je najpogosteje povezana z nevropatijo, ki jo lahko povzročijo različni dejavniki:
Diabetes: Najpogostejši vzrok za periferno nevropatijo, ki vodi do Charcotove artropatije.
Poškodbe živcev: Poškodbe, ki trajno okavrijo živce.
Sifilis: Lahko povzroči nevrološke motnje, znane kot tabes dorsalis.
Nevrološke bolezni: Bolezni, kot so multipla skleroza ali Parkinsonova bolezen, lahko prispevajo k razvoju stanja.
Ne glede na vzrok je potrebna celostna obravnava, saj lahko bolezen povzroči trajno okvaro.
Diagnoza Charcotove artropatije
Diagnoza Charcotove artropatije temelji na kliničnih znakih in slikovnih preiskavah:
Klinični pregled: Potrebno je oceniti otekanje, rdečino, toploto in deformacije sklepa.
Slikovne preiskave: Rentgen, MRI ali CT preiskave lahko pokažejo značilne spremembe kosti in sklepov.
Laboratorijski testi: Lahko vključujejo teste za izključitev okužb ali drugih vzrokov vnetja, ki bi lahko povzročili podobne simptome.
Charcotova artropatija je resna in kompleksna bolezen, ki zahteva celovit pristop k diagnozi in zdravljenju. Zgodnje prepoznavanje in ustrezno zdravljenje lahko preprečita hude deformacije stopala in izboljšata kakovost življenja pacientov.
V začetku se priporoča nekirurško zdravljenje, ki vključuje imobilizacijo prizadetega sklepa z uporabo opornic ali posebnih čevljev, da se preprečijo nadaljnje poškodbe. Pomembno je tudi zmanjšanje obremenitve sklepov in prilagoditev življenjskega sloga, kar dosežemo s specializirano fizioterapijo.
Koliko časa traja rehabilitacija? Zdravljenje Charcotovega stopala lahko traja več mesecev. Za stabilizacijo deformacij stopala in gležnja ter za zmanjšanje uničenja kosti in sklepov se uporablja posebna opornica.
Ta ima zaobljen podplat in obliko, ki imobilizira sklepe in omogoča pacientom hojo. Stopalo je lahko v mavcu 2-3 mesece. Rehabilitacija po zdravljenju Charcotove artropatije je ključnega pomena za obnovitev funkcionalnosti sklepov in preprečevanje ponovnih poškodb.
V kliniki Medicofit vam omogočimo celostno zdravljene artropatije stopala.
Individualiziran načrt zdravljenja: Naši strokovnjaki natančno ocenijo stanje vašega stopala in ustvarijo prilagojen program terapije, ki ustreza vašim specifičnim potrebam.
Uporaba naprednih tehnologij: Z naprednimi diagnostičnimi orodji in terapijskimi metodami, kot so TECAR, LASER in magnetoterapija zagotavljamo boljše pogoje za celjenje in omočimo biostimulativne učinke.
Specializirane vaje za krepitev: Naši programi vaj so oblikovani za krepitev mišic in podporo stopalu, kar pomaga zmanjšati tveganje za nadaljnje poškodbe in izboljšati mobilnost.
Kaj je potrebno kirurško zdravljenje? Kirurško zdravljenje se izvede v primeru hudih deformacij in nestabilnosti sklepov lahko kirurgija pomaga obnoviti stabilnost in funkcionalnost sklepa.
Naročite se na rehabilitacijo Charcotove artopatije
Kim, Y. K., Lee, H. S., Seo, S. G., Park, S. H., & Boedijono, D. (2019). Results of Simple Conservative Treatment of Midfoot Charcot Arthropathy. Clinics in orthopedic surgery, 11(4), 459–465. https://doi.org/10.4055/cios.2019.11.4.459/
