Dekstrokonveksna deviacija hrbtenice – kako nastane in kako jo zdravimo?
Sep 3 -
Kazalo
Morda ste pri sebi opazili, da vam stoji ena rama višje od druge ali da vas po dolgem sedenju vedno znova boli enaka točka v hrbtu. Takšne spremembe pogosto niso naključje, ampak so lahko znak, da se hrbtenica postopoma odmika od svoje idealne oblike. Ena izmed pogostih oblik tovrstne deformacije je dekstrokonveksna deviacija hrbtenice, kar pomeni, da se hrbtenica v določenem delu ukrivi proti desni strani.
Dekstrokonveksna deviacija hrbtenice je stranska ukrivljenost hrbtenice v desno. Posledično se hrbtenica iz ravne linije pretvori v obliko črke S ali C, kar ni le anatomska posebnost, temveč pomembno vpliva na držo, gibanje in splošno počutje. Pogosto jo spremljajo mišična neravnovesja, bolečine v hrbtu in povečana občutljivost ob naporih ali dolgotrajnih statičnih položajih.
Do dekstrokonveksne ukrivljenosti najpogosteje pride zaradi dolgotrajnih asimetričnih obremenitev, nepravilne drže, mišičnih neravnovesij ali hitrih rastnih obdobij v mladosti. Čeprav je začetna ukrivljenost pogosto neboleča, se lahko z leti razvije v resnejšo težavo, ki vpliva na vsakdanje gibanje in zdravje.
Fizioterapija ima pri obravnavanju dekstrokonveksne deviacije izredno pomembno vlogo, ki se ne kaže le v lajšanju simptomov, temveč tudi pri odpravljanju vzroka, izboljšanju simetrije trupa in dolgoročnem preprečevanju napredovanja deformacije. Individualiziran pristop s kombinacijo naprednih terapij in ciljno usmerjene vadbe omogoča učinkovito poravnavo in stabilizacijo hrbtenice.
Ta članek vam ponuja celovit vpogled v dekstrokonveksno ukrivljenost hrbtenice – pojasnjujemo, kaj to stanje sploh je, zakaj in pri kom najpogosteje nastane ter kako ga lahko s sodobnimi fizioterapevtskimi pristopi, kot so individualizirana vadba, korektivne tehnike in napredne instrumentalne metode, dolgoročno obvladujemo in preprečujemo njegovo napredovanje!
Ko se hrbtenica ukrivi v desno, govorimo o dekstrokonveksni ukrivljenosti, stanju, ki ni bolezen sama po sebi, ampak posledica mišično-skeletnega neravnovesja, dolgotrajnega nesimetričnega obremenjevanja telesa ali strukturnih sprememb vretenc in medvretenčnih diskov. Gre za obliko ukrivljenosti, ki je pogosto sinonim za skoliozo – kompleksno tridimenzionalno deformacijo, pri kateri hrbtenica zavije v stran in se hkrati rotira.
Dekstrokonveksna krivina se največkrat pojavi v prsnem delu hrbtenice in vpliva na položaj ramen, lopatic in prsnega koša, ki lahko sčasoma povzroči bolečine, funkcionalne omejitve in vidno neravnovesje v drži.
Čeprav je takšnaukrivljenost strukturna, ni nujno dokončna. Še posebej v zgodnih fazah je mogoče z ustreznim fizioterapevtskim pristopom njen napredek upočasniti ali celo deloma odpraviti. Ključ do uspeha je natančna individualna ocena stanja, ciljno usmerjene terapevtske vaje in aktivna korekcija drže.
Z dobro zastavljenim programom zdravljenja lahko bistveno izboljšamo kakovost življenja in dolgoročno preprečimo napredovanje deformacije.
Zakaj ukrivljenost v desno stran ni naključna?
Dektrokonveksna ukrivljenost hrbtenice, kjer je ukrivljenost obrnjena proti desni strani, ni naključna, temveč pogosto odraža naravne asimetrije v našem telesu. Pri večini ljudi je desna stran dominantna, kar pomeni, da so mišice, sklepi in druge strukture na tej strani pogosto bolj obremenjeni. Ta funkcionalna asimetrija povzroča neenakomerno porazdelitev sil na hrbtenico, kar sčasoma lahko vodi do postopne rotacije in ukrivljenosti v desno.
Poleg tega telo pogosto kompenzira razlike, kot so neenaka dolžina nog ali ostala mišična neravnovesja, kar dodatno vpliva na premik hrbtenice proti desni. Takšne biomehanske prilagoditve so še posebej pogoste v prsnem delu hrbtenice, kjer je dekstrokonveksna deviacija najpogostejša.
Smer ukrivljenosti ni zgolj naključje, ampak je pogosto posledica kompleksnega medsebojnega delovanja mišic, sklepov in obremenitev v telesu.
Zanimivo je, da raziskave kažejo, da kar okoli 85 % primerov skolioze predstavlja dekstrokonveksna ukrivljenost v prsnem delu hrbtenice, kar potrjuje prevlado te strukturne značilnosti!
Vzroki in tveganja, ki vplivajo na ukrivljenost hrbtenice
Vzroki za ukrivljenost hrbtenice so običajno povezani z mišičnimi neravnovesji, poškodbami, nepravilno telesno držo ter prirojenimi ali pridobljenimi deformacijami. Pogosto se stanje razvije postopoma zaradi dolgotrajnih obremenitev, kot so sedeči način življenja, ponavljajoči se gibi ali pomanjkanje telesne aktivnosti.
Dejavniki tveganja, ki vplivajo na nastanek in napredovanje ukrivljenosti, vključujejo starost, dedno nagnjenost, prekomerno telesno težo ter nepravilno ergonomijo pri delu in športu. Pri torakalni dekstrokonveksni deviaciji lahko dolgotrajna asimetrična obremenitev mišic prsnega dela hrbtenice, zaradi nošenja torbe vedno na isti rami ali nepravilne drže pri delu z računalnikom, pomembno prispeva k razvoju deformacije.
Razumevanje vzrokov za nastanek stanja in dejavnikov tveganja je ključno za uspešno preprečevanje, učinkovito zdravljenje in dolgoročno vzdrževanje stanja.
Znaki, ki jih ne gre prezreti
Znaki, ki jih ne gre prezreti so neenakomerna višina ramen ali bokov, vidna ukrivljenost hrbtenice, pogosta bolečina ali nelagodje v hrbtu ter omejena gibljivost hrbtenice.
Prav tako je pomembno opaziti utrujenost mišic ob dolgotrajnem sedenju ali stoji ter morebitne nevrološke simptome (npr. mravljinčenje ali šibkost v okončinah). Omenjeni znaki lahko kažejo na napredujočo deformacijo.
Zgodnje prepoznavanje opozorilnih znakov omogoča pravočasno ukrepanje in preprečuje nadaljnje poslabšanje stanja.
Kako poteka fizioterapevtsko zdravljenje?
Sodobno fizioterapevtsko obravnavo najprej začnemo z diagnozo, kjer ocenimo gibljivost hrbtenice, mišično moč in morebitne nevrološke spremembe ali spremljajoče znake. Na podlagi zbranih informacij in temeljite anamneze oblikujemo individualen načrt zdravljenja.
V akutni fazi za izboljšanje lokalne prekrvavitve in miofascialno sproščanje prenapetih mehkih tkiv uporabljamo prebojne instrumentalne terapije, kot je Wintecare TECAR terapija, s katero spodbujamo optimalno regeneracijo tkiv in zmanjšujemo bolečino. Terapijo učinkovito dopolnimo s specialnimi manualnimi tehnikami, ki presegajo klasične metode.
V kinezioterapevtski fazi, ki predstavlja temelj obravnave deviacije hrbtenice, izvajamo ciljane korektivne in terapevtske vaje za izboljšanje mobilnosti ter vaje za krepitev mišične moči in vzdržljivosti. Ob zadovoljivem napredku stanja v kliniki Medicofit vključujemo tudi napredne kineziološke vaje, s katerimi krepimo stabilnost in ravnotežje, da preprečimo ponovitve težav.
Izredno pomembno vlogo imajo predvsem specialne korektivne vaje, s katerimi neposredno vplivamo na uravnavanje položaja hrbtenice. Te potekajo pod skrbnim nadzorom specialista fizioterapije. Pogosto se dopolnjujejo z različnimi dihalnimi vzorci.
Po zaključku aktivne rehabilitacije se pozornost preusmeri na preventivni program individualne vadbe, ki pomaga ohranjati pravilno držo in gibljivost ter preprečuje nadaljnje poslabšanje. Ergonomske nasvete vključujemo kot pomembno podporo, a vedno kot del celostnega pristopa za dolgotrajno zdravje hrbtenice.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Rehabilitacija običajno traja več mesecev, odvisno predvsem od resnosti težave in sodelovanja posameznika. Pri resnejših deviacijah hrbtenice je včasih potreben tudi korektivni operativni poseg.
Z zgodnjim zdravljenjem in redno vadbo je prognoza dobra, dolgoročno pa je pomembno vzdrževanje pravilne drže in mišične stabilnosti.
Sun, Y., Zhang, Y., Ma, H., Tan, M. in Zhang, Z. (2023). Spinal Manual Therapy for Adolescent Idiopathic Scoliosis: A Systematic Review and Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials. BioMed Research International, 2023, 7928429. https://doi.org/10.1155/2023/7928429
