Gonartroza: bolezen kolenskega sklepa

Ste že kdaj začutili bolečino v kolenu, ki se pojavi ob hoji po stopnicah, daljši stoji ali celo v mirovanju?

Morda gre za gonartrozo, eno najpogostejših bolezni sklepov, ki prizadene mnoge po vsem svetu. Sama bolezen ne prizadene le starejših, vendar tudi športnike in tiste s prekomerno telesno težo. Znana je tudi pod imenom artroza kolena, za katero je značilna obraba hrustanca, kar lahko vodi v bolečine, otekanje sklepa ali omejeno gibljivost.

Kolenski sklep je namreč eden izmed najbolj obremenjenih sklepov našega telesa, saj omogoča gibanje in nosi težo pri hoji, teku in drugih vsakodnevnih aktivnostih.

Kaj se pa zgodi in kaj lahko storimo, ko začne hrustanec razpadati in gibanje postane boleče?

Najprimernejša rešitev je napotitev na fizioterapijo, kjer bodo strokovnjaki s pravočasnim in pravilnim ukrepanjem ter terapijo upočasnili napredovanje bolezni, lajšali moteče simptome in ohranili funkcionalnost.

Še eno izmed zanimivih dejstev o gonartrozi je, da sklepni hrustanec nima svoje prekrvavitve in se prehranjuje s sklepno tekočino. Prav zaradi tega je gibanje ključno za njegovo zdravje. Redna telesna aktivnost spodbuja cirkulacijo sklepne tekočine in s tem izboljšuje prehrano hrustanca, kar lahko upočasni njegovo obrabo. Naj to služi kot opomnik, za redno telesno aktivnost in gibanje!

V nadaljevanju bomo raziskali vzroke za nastanek gonartroze, značilne simptome, diagnostične metode in sodobne načine zdravljenja!

Naročite se na obravnavo gonartroze

O artrozi govorimo v primeru degenerativnih težav s sklepi. V splošnem tako ločimo dve vrsti artroze. Primarno artrozo povzročajo genetske predizpozicije, čeprav se stanje ne bo pojavilo pri vseh posameznikih. V nasprotju s primarno artrozo pa se sekundarna artroza pojavi zaradi zunanjih sil in posledic obremenitev sklepa kot so poškodbe, anatomske nepravilnosti ali prekomerne obremenitve zaradi dela oziroma športa.

Vzroki za nastanek gonartroze so lahko različni, ampak najpogosteje gre za kombinacijo degenerativnih sprememb in dejavnikov tveganja.

Trenutno je znano, da je pri razvoju procesa primarna reparacijska reakcija hondrocitov (celic hrustanca), ki se kaže v povečanju sinteze glavnih tipov kolagena. Končni rezultat tega procesa pri gonartrozi je neravnovesje med sintezo sklepnega hrustanca in poškodbami, ki vodijo v njegovo izgubo. Vsak vzrok ali proces, ki povzroča razgradnjo hrustanca, vpliva na nastanek in napredovanje gonartroze.

Gonartroza je posledica več dejavnikov, zato je ključnega pomena zgodnje prepoznavanje tveganj in prilagoditev življenjskega sloga za upočasnitev njenega napredovanja!

Dejavniki tveganja

Mnoge znanstvene študije dokazujejo prisotnost določenih dejavnikov tveganja, ki povečujejo možnost nastanka gonartroze. Nekateri izmed njih so neizogibni, drugi pa so povezani z življenjskim slogom.

Najpogostejši dejavniki tveganja so sledeči:

• starost (večje tveganje po 50. letu),
• spol (ženske bolj ogrožene po menopavzi),
• družinska anamneza (genetski faktorji lahko vplivajo na dovzetnost za pojav degenerativne spremembe),
• prekomerna telesna teža (prekomerna teža povzroči povečan pritisk na sklepe),
• sladkorna bolezen,
• hipertenzija (povišan krvni pritisk),
• pretekle poškodbe kolena (športne ali travmatske poškodbe, ki so poškodovale hrustanec ali druge strukture) in
• slaba biomehanika gibanja.

Prepoznavanje dejavnikov tveganja lahko pomaga, da pravočasno ukrepate pri težavi in zmanjšate tveganje za razvoj bolezni!

Gonartroza je degenerativna bolezen, ki se razvija postopoma. Na začetku so lahko simptomi blagi in skoraj neopazni, vendar se sčasoma poslabšajo.

Nekateri izmed možnih simptomov gonartroze so:

• bolečina v sklepu (pri gibanju, hoji ali vstajanju, kasneje se lahko pojavi tudi v mirovanju),
• otekanje (je posledica vnetnih procesov znotraj sklepa),
• okorelost (jutranja okorelost ja tipičen simptom gonartroze),
• omejena gibljivost (negativno vpliva na vsakodnevne aktivnosti kot je hoja in povzroča zmanjšanje mišične moči),
• pokanje v sklepu,
• nestabilnost in
• mišična šibkost (pomanjkanje mišične moči negativno vpliva na stanje hrustanca).

Z zgodnjim prepoznavanjem simptomov lahko izboljšamo splošno prognozo stanja!

Naročite se na obravnavo gonartroze

Nedvomno je največji poudarek fizioterapevtskega zdravljenja na telesni aktivnosti in primernih obremenitvah kolenskega sklepa. Kljub temu, da je vadba najprimernejša metoda obravnave simptomov gonartroze, moramo biti pozorni da:

• z vadbo pričnemo počasi (krepitev mišic zahteva določen čas, zato ne smemo hiteti s progresijo vadbe – začeti moramo s preprostimi vajami in majhnimi obremenitvami),
• ne zapostavljamo bolečine (raztezanje in krepitev kolenskih mišic naj ne bi povzročali bolečine, kljub temu pa je lahko po aktivnosti prisotno nelagodje oziroma minimalna bolečina – v tem primeru moramo zagotoviti telesu primeren počitek).

Primer vaje za krepitev stegenskih mišic je stiskanje žoge oziroma vzglavnika med koleni v položaju leže na hrbtu. Žogo maksimalno stisnemo, stisk držimo 5 sekund, nato popustimo. Ta gib ponovimo desetkart.

Diagnoza

V primeru gonartroze je lahko prizadet hrustanec med stegnenico in golenico kot tudi hrustanec med stegnenico in pogačico. Simptomi se lahko v teh primerih izražajo na različne načine.

Za postavitev diagnoze je najprej potrebna anamneza, kjer izvemo več o sami zgodovini bolezni in prisotnih simptomih. Nato sledi klinični pregled, kjer natančno pregledamo ali je prisotna oteklina sklepa, oceni se gibljivost in mišično moč. Po potrebi se izvede tudi ocena nestabilnosti sklepa s pomočjo raznih specialnih ortopedskih testov.

Gonartroza se največkrat diagnosticira na podlagi kliničnih in radioloških preiskav. Pomembne oblike slikovne diagnostike so RTG, MRI (redkeje se uporabljata kostna scintigrafija in artroskopija). Zatem je potreben posvet in predstavitev ugotovitev pregleda, nato pa natančna izdelava individualnega načrta zdravljenja bolezni.

Glede na postavljeno diagnozo bo fizioterapevt priporočil ustrezno zdravljenje, ki bo obsegalo obvladovanje simptomov in skrbelo za izboljšanje funkcionalnosti vaših kolen!

Potek zdravljenja

Fizioterapija ima ključno vlogo pri zdravljenju gonartroze, saj je njen cilj zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost in okrepiti mišice okrog kolenskega sklepa, saj to pripomore k večji stabilnosti sklepa in zmanjša obremenitve. V primeru hujše artroze pa je svetovano operativno zdravljenje z vstavitvijo endoproteze kolena (delne ali popolne), kjer bo potrebna daljša rehabilitacija.

Na začetku je smiselna uporaba protivnetne hladnilne terapije – Sixtus ultrazvočne kiroterapije, ki bo poskrbela za zmanjšanje otekline in vnetja. Z namenom zmanjšanja bolečine se največkrat uporabljata Wintecare TECAR terapija in Summus laser, ki poskrbita za hitrejšo obnovo hrustanca saj stimulirata celjenje. Za ohranjanje gibljivosti najprej posežemo po pasivni, nato pa še po aktivni sklepni mobilizaciji. V akutni fazi je pomembno osebe naučiti tudi osnovnih krepilnih vaj in vaj za izboljšanje morebitnih mišičnih nesorazmerij, ki negativno vplivajo na biomehaniko sklepa.

Kasneje se usmerimo v izvajanje progresivnih vaj za mišično – vezivno moč, kjer je poudarek na zadnjih stegenskih mišicah (hamstringih) in sprednji stegenski mišici (kvadricepsu). Primer vaje za hamstringe je npr. upogib kolena z elastiko, za kvadriceps pa izteg kolena. Začnemo z izometričnimi vajami, nato stopnjujemo v koncentrične in v ekscentrične. Prav tako ne smemo pozabiti na primerno raztezanje, saj to pripomore k zmanjšanju togosti in izboljšanju obsega gibljivosti. Izvajajo se tudi specialne vaje za izboljšanje ravnotežja na nestabilnih podlagah in progresivne vaje propriocepcije. S tem bomo zmanjšali tveganje za padce in tako preprečili nove poškodbe.

Hoja ne le pozitivno vpliva na kardiovaskularni sistem, ampak lahko tudi pripomore pri obvladovanju simptomov gonartroze, saj krepi mišice in izboljšuje mišično vzdržljivost!

Poskrbeti moramo tudi, da korigiramo nepravilne vzorce hoje in biomehaniko gibanja, ki negativno vpliva na obremenitev sklepa. Sledi uvajanje osnovnih in kompleksnejših gibalnih vzorcev. Vse vaje je potrebno prilagoditi glede na deficite posameznika in jih narediti čim bolj funkcionalne. Prav tako je nujno spodbujanje redne aerobne vadbe in specifičnih vaj pri rehabilitaciji športnikov.

Preventivno vzdrževanje pa je namenjeno predvsem dolgoročnemu vzdrževanju funkcionalnosti sklepov ter preprečevanju nastanka kroničnih težav in napredovanju bolezni. Med rehabilitacijo si strokovnjaki prizadevajo pridobiti na gibljivosti, mišični moči in vzdržljivosti, kar želimo v prihodnje tudi dolgoročno ohraniti. Največji poudarek pa je na spremembi življenjskega sloga, saj s tem zmanjšamo tveganje za nastanek gonartroze ali upočasnimo njeno napredovanje.

Kako lahko zmanjšamo tveganje za nastanek gonartroze?

1. Vzdržujemo zdrav življenjski slog – ohranjanje zdrave telesne teže, zdrave prehrane in redne telesne aktivnosti pozitivno vpliva na zdravje kolenskega sklepa.
2. Preventiva pred poškodbami – pravilen rehabilitacijski program, obutev in biomehanika bodo v dobri meri zaščitili vaš sklep, s čimer boste znatno zmanjšali tveganje pred preobremenitvami.

Najpomembnejše je celostno zdravljenje bolezni, saj zgolj takšen pristop omogoča izboljšanje funkcionalnosti kolena in kakovosti življenja!

Vzdrževanje primerne telesne teže, redno izvajanje telesne aktivnosti in spremljanje zdravstvenega stanja pozitivno pripomorejo k dolgotrajnemu obvladovanju simptomov.

Preventivni ukrepi

Preventivni ukrepi lahko občutno zmanjšajo tveganje za ponoven pojav simptomov gonartroze:

• vzdrževanje primerne telesne teže (zmanjšanje prekomernih obremenitev na sklep zakasni progresijo degenerativnih sprememb),
• redna telesna aktivnost (zaželene so aktivnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev na kolenski sklep – redna telesna aktivnost izboljša mišično moč, ravnotežje in koordinacijo ter zmanjšuje tveganje za padce in poškodbe),
• spremljanje zdravstvenega stanja (redni posveti z zdravnikom oziroma fizioterapevtom so potrebni za nadzor nad progresijo stanja in morebitno prilagoditev zdravljenja).

Glede najprimernejših preventivnih ukrepov se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali specialistom fizioterapevtom.

Gonartroza je kronična, degenerativna bolezen kolenskega sklepa, ki vodi do postopnega propadanja hrustanca. Napoved je odvisna od same stopnje artroze, splošnega zdravstvenega stanja posameznika, prisotnosti drugih bolezni in življenjskega sloga.

Čas rehabilitacije pri konzervativnem zdravljenju s fizioterapijo je od nekaj tednov do nekaj mesecev. V primeru operativnega zdravljenja pa celotna rehabilitacija traja od 6 – 12 mesecev.

Z zgodnjim ukrepanjem, ustreznim zdravljenjem ter redno in skrbno načrtovano vadbo, ki jo nudi klinika Medicofit, lahko znatno izboljšate gibljivost kolenskega sklepa, trajno zmanjšate bolečine in upočasnite napredovanje gonartroze!

Charles-Lozoya, S., Treviño-Báez, J., Ramos-Rivera, J., Rangel-Flores, J., Tamez-Montes, J. in Brizuela-Ventura, J. (2018). Metabolic syndrome and other factors associated to gonarthrosis. Gaceta medica de Mexico, 153. https://doi.org/10.24875/GMM.M18000079

Ferreira, S. F. (2021). Effects of Implementing Exercise Programs on Patients Diagnosed with Gonarthrosis Prior to Total Knee Arthroplasty – A Systematic Review [M.Sc., Instituto Politecnico do Porto (Portugal)]. https://www.proquest.com/docview/2689297247/abstract/B7F222DA9CBA4891PQ/1

Kwiatkowski, K. in Płomiński, J. (2004). [Gonarthrosis–pathomechanism and diagnosis]. Polski merkuriusz lekarski, 17(100), 415–419.

Stuermer, E. in Kortmann, H. (2020). SM Physical Medicine & Rehabilitation Impact of Different Physiotherapeutic Regimes on the Outcome after Knee Lesions and Gonarthrosis. Archives of physical medicine and rehabilitation.