Okrevanje in rehabilitacija po artroskopiji kolena

Artroskopija se uporablja za zdravljenje poškodb meniskusov, odstranjevanje plik kolena, prostih teles v sklepu, rekonstrukcije kolenskih vezi in v diagnostične namene, ki jim lahko sledi kirurško zdravljenje.

Teden dni po posegu je pacient običajno sposoben normalne hoje, a ne po bolj kompleksnih operacijah šivanja meniskusa, rekonstrukcije vezi ali saniranja zlomov. Takrat je čas okrevanja po artroskopiji kolena podaljšan.

Vsaka poškodba vezi spremeni biomehanske lastnosti kolenskega sklepa, kar poveča možnosti za obrabo meniskusov ali hrustanca in lahko vodi v kronične bolečine ter telesne prilagoditve.

Potrebno se je zavedati, da operacija večinoma ne pomeni takojšnega izboljšanja. Pacient se mora po operativnem zdravljenju kroničnega stanja vprašati tudi zakaj je prišlo do kronične poškodbe in ali lahko po operaciji prepreči ponovitev težav.

Neučinkovita oziroma pomanjkljiva po-operativna rehabilitacija lahko v nekaterih primerih predoperativno stanje še poslabša oziroma ne prinese izboljšanja. Rehabilitacija je lahko neučinkovita zaradi pacientove neaktivnosti, prehudih po-operativnih bolečin oziroma neustreznega lajšanja bolečin ali drugih telesnih (okužba, ishemija, prekomeren edem) ali zunanjih dejavnikov (slaba prilagoditev okolja).

Pacient se mora na artroskopski poseg kolena pripraviti s temeljito predoperativno obravnavo, ki poteka pod nadzorom strokovnjakov fizioterapije v kliniki Medicofit.

Predoperativna telesna priprava omogoča hitrejši potek rehabilitacije. Ustrezna priprava na operativni poseg omogoča izboljšano po-operativno aktivacijo mišic, zmanjšanje mišičnih asimetrij in hitrejšo povrnitev funkcionalnosti sklepa.

V kliniki Medicofit izvajamo intenziven 4 tedenski program predoperativne priprave, ki vključuje specialne vaje za propriocepcijo, izometrično moč stegenskih mišic ter za mišično aktivacijo.

Predoperativna priprava vključuje edukacijo pacienta o njihovem stanju ter specialni vadbeni pristop za izboljšanje mišične moči, vzdržljivosti, ravnotežja in koordinacije, ki olajšajo po-operativno učenje vaj za ponovno mišično aktivacijo, pridobivanje mišičnega tonusa in splošno povrnitev funkcije.

Fizioterapevt, ki je vključen v predoperativno pripravo z meritvami pridobi informacijo o stanju sklepa (meritve gibljivosti sklepa, mišične zmogljivosti, ocena drže) in lažje ocenjuje po-operativno stanje ter napredek.

Naročite se na predoperativno fizioterapijo kolena

Kolenski sklep zaradi svoje kompleksnosti ne glede na majhno invazivnost pri artroskopskem posegu, zahteva kompleksno organizirano rehabilitacijo, ki jo je težko izvesti brez strokovnega nadzora in terapevtskih naprav.

Z izboljšanjem gibalnih vzorcev pacientov omilimo posledice operacije, s predoperativno telesno pripravo pa omogočimo hitrejši napredek pacienta po zaključenem posegu.

Po operativnem posegu izvajamo celostno rehabilitacijo. Protokol rehabilitacije individualno prilagodimo vašemu tipu artroskopskega posega. S strokovno podporo kineziologov vas fizično pripravimo za vsakodnevne funkcionalne naloge kot tudi izbrano športno aktivnost.

Akutna fizioterapija

Fizioterapevt se v proces rehabilitacije kolena vključi pred in po artroskopiji kolena. Pred posegom je potrebno izvesti specialno fizično pripravo kolena, ki zajema krepitev glavnih mišičnih struktur. Pacient po predoperativni pripravi lažje razume delovanje svojega kolena in je ustrezno pripravljen na artroskopski poseg.

Pacientom svetujemo, da se po artroskopiji kolena čim prej oglasijo pri specialistu in s tem zmanjšajo možnost postoperativnih zapletov.

Po artroskopiji kolena je poudarek na lajšanju bolečine, zmanjšanju edema, povrnitvi polne gibljivosti kolena in uspešnem celjenju brazgotin. Fizioterapevt pri tem uporabi različne terapevtske naprave kot so TECAR Wintecare terapija, visokoenergijski Summus Laser, elektroterapija HiTop in diamagnetoterapija PERISO ter specialne manualne tehnike, predvsem pa z vami izvaja varno progresijo primernih vaj.

Specialne vaje za izboljšanje mišične moči kot tudi gibljivosti se med seboj razlikujejo glede na tip posega, ki je bil opravljen. Najhitrejše okrevanje sledi čiščenju sklepa ali resekciji meniskusa (odščip dela meniskusa).

Najdlje se okreva po šivanju meniskusa, pri katerem je potrebno sklep dlje časa razbremenjevati in po rekonstrukcijah vezi (ACL, PCL, MCL, LCL), saj je področje kolenskega sklepa boleče zaradi odvzema grafta, iz katerega je narejen nadomestek vezi. Najpogostejša je prav operacija ACL – sprednje križne vezi.

Postakutna kineziologija

Hialini hrustanec, ki prekriva kosti na njihovem sklepnem delu ni prekrvavljen. Sklepni hrustanec se hrani z difuzijo snovi iz sklepne (sinovialne) tekočine, do katere pride gibanjem sklepov. Hrustanec se poškoduje oziroma obrablja, v kolikor prihaja do nepravilnega drsenja pogačice, zaradi česar se sile neenakomerno razporedijo po sklepni površini.

Po operativnem posegu, ko je sklepna gibljivost zadostna, se priporoča kolesarjenje na sobnem kolesu s postopnim dodajanjem upora, saj je tako izmenjava sinovialne tekočine povečana brez obremenjevanja sklepa.

Aktivnosti v odprti kinetični verigi, kot sta hoja in plavanje, vključimo kasneje, ko se propriocepcija (zaznavanje položaja sklepa) izboljša in ni prisotne atrofije.

Kakšne vaje izvajamo v okrevanju po artroskopiji?

Popolni izteg, ki ga želimo pridobiti čim hitreje po operaciji pridobivamo s krepitvijo m. kvadriceps femoris – stegenske mišice, tako da pritisnemo zadnjo stran kolena ob blazino ali manjšo žogo in koleno zadržimo čim bolj iztegnjeno. Hkrati opazujemo ali se pogačica premakne navzgor, saj to pomeni, da smo aktivirali vse glave mišice.

Vaja je primerna za začetno aktivacijo stegenskih mišic po vseh vrstah artroskopskih operacij kolenskega sklepa. Pogosto se zgodi, da so zaradi šibkosti mišice kvadriceps femoris preveč aktivni fleksorji kolka. Omenjene mišice lahko negativno vplivajo na potek rehabilitacije, zato jih je potrebno ustrezno raztezati.

Raztezamo jih tako, da ležimo na trebuhu in iztegnjeno nogo dvignemo v zrak. Med hojo se izogibamo prekomerni aktivaciji fleksorjev kolka, kar pomeni, da ne šepamo oziroma ne hodimo z iztegnjeno nogo. V kolikor omenjenega ne moremo izvesti brez razbremenjevanja, za hojo uporabimo bergle.

Vaje za krepitev ekstenzorjev kolena se hkrati uporabljajo tudi za raztezanje zadnjih stegenskih mišic, ki velikokrat omejujejo popolni izteg kolenskega sklepa.

Po daljšem obdobju kronične bolečine je velikokrat potrebno okrepiti zadnje stegenske mišice, vendar moramo biti po operacijah meniskusa in rekonstrukciji vezi pozorni na po-operativno časovnico, saj so določeno obdobje po operaciji vaje za krepitev zadnjih stegenskih mišic odsvetovane.

Zaradi prenapetosti nekaterih mišičnih skupin in šibkosti drugih, kar je pogost pojav pri bolečinah v kolenskem sklepu, priporočamo sodelovanje s specialistom iz področja rehabilitacije, ki za vas izbere ciljno usmerjene vaje in pozna meje vašega telesa glede na časovnico okrevanja po artroskopiji kolena.

Preventivna kinezioterapija

Po zaključenem okrevanju po artroskopiji kolena je preventivna vadba ključnega pomena za ohranjanje in izboljšanje funkcionalnosti ter preprečevanje ponovnih poškodb. Močne mišice podpirajo sklep in zmanjšujejo obremenitev hrustanca, kar prispeva k zmanjšanju tveganja za ponovno poškodbo.

Preventivni program v kliniki Medicofit prispeva k ohranjanju in izboljšanju gibljivosti sklepa. To je izrednega pomena za preprečevanje togosti in ohranjanje optimalnega obsega gibanja.

S primerno in ciljno usmerjeno vadbo ohranjamo optimalno biomehaniko kolena, kar zmanjšuje obremenitve na sklep. To je še posebej pomembno pri osebah z artrozo ali drugimi degenerativnimi spremembami.

Bignardello-Peterson R et al. (2017). Knee arthroscopy versus conservative management in patients with degenerative knee disease: a systematic review. BMJ open, 7(5):e016114. doi: 10.1136/bmjopen-2017-016114.

Radosavljevič M et al. (2003). Operativno zdravljenje okvar sklepnega hrustanca v kolenu. MED RAZGL, 42: 47–57.
Schuenke M, Schulte E, Schumacher U (2010). New York, Thieme. General Anatomy and Musculoskeletal System.
Stražar K (2004). https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1JEDSTZA/bc4526fe-d55b-44ae-84c9-392562f56a8a/PDF

Artroskopija kolena – delna resekcija meniskusa. Bolezni in poškodbe kolena, str. 81. Ljubljana, Ortopedska klinika, Klinični center Ljubljana.

Vogrin M et al. (2018). XIV. MARIBORSKO ORTOPEDSKO SREČANJE, INTERDISCIPLINARNO STROKOVNO SREČANJE, KOLENO V ORTOPEDIJI. Maribor, UKC Maribor. http://www.ortopedija-mb.si/zbornik_koleno_2018.pdf 

Bąkowski, P., Bąkowska-Żywicka, K., & Piontek, T. (2020). Clinical practice and postoperative rehabilitation after knee arthroscopy vary according to surgeons’ expertise: a survey among polish arthroscopy society members. BMC musculoskeletal disorders, 21(1), 626. https://doi.org/10.1186/s12891-020-03649-9 

Navarro, R. A., Adams, A. L., Lin, C. C., Fleming, J., Garcia, I. A., Lee, J., & Black, M. H. (2020). Does Knee Arthroscopy for Treatment of Meniscal Damage with Osteoarthritis Delay Knee Replacement Compared to Physical Therapy Alone?. Clinics in orthopedic surgery, 12(3), 304–311. https://doi.org/10.4055/cios19114