Kaj so degenerativne spremembe? Kako jih uspešno obvladamo?

Degenerativne spremembe se nanašajo na procese, pri katerih tkiva ali organi postopoma izgubljajo svojo strukturo in funkcijo. Ta pojem pogosto povezujemo s staranjem telesa in lahko vključuje različne vrste tkiv, vključno s kostmi, hrustancem, mišicami in živci.

Degenerativne spremembe sklepov predstavljajo kompleksen patološki proces, ki prizadene sklepe in sčasoma vodi v obrabo hrustanca, vnetje sinovialne membrane ter spremembe v obliki in funkciji sklepov.

Hrustanec, ki obdaja sklepne površine kosti, deluje kot blažilec in omogoča gladko gibanje sklepov. Pri osteoartrozi pride do postopnega propadanja hrustanca zaradi različnih mehanizmov, med katerimi so najpomembnejši nepravilna obremenitev sklepov, mikropoškodbe,  sklepno vnetje ter genetski in metabolični dejavniki.

Kaj se pri degenerativnih spremembah dogaja s hrustancem? Sčasoma hrustanec izgubi svojo elastičnost, postane tanjši in manj odporen na obremenitve, kar vodi v pojav hrustančnih razpok, erozij in tvorbo osteofitov (koščenih izrastkov) na sklepni površini.

Poleg degeneracije hrustanca pride tudi do vnetnih sprememb v sinovialni membrani, kar prispeva k bolečini, oteklinam in omejeni gibljivosti sklepa. Sinovialna tekočina, ki normalno deluje kot mazivo in hranilo za hrustanec, izgubi svoje zaščitne in prehranske lastnosti, kar dodatno poslabša degenerativne spremembe.

Posledice degenerativnih sprememb sklepov segajo preko zgolj fizičnih omejitev in bolečin, saj lahko močno vplivajo na kakovost življenja posameznika, omejujejo vsakodnevne aktivnosti ter lahko povzroči invalidnost.

Naročite se na zdravljenje degenerativnih sprememb

Degenerativne spremembe se lahko pojavijo v katerem koli sklepu ali delu telesa, vendar najpogosteje najprej nastopijo v sklepih, ki so močno obremenjeni. To so predvsem medvretenčni stiki, kolčni in kolenski sklep.

Degenerativne spremembe hrbtenice

Degenerativne spremembe hrbtenice so pogosta težava, ki se lahko postopoma razvije v omejujoče stanje, ki povzroča bolečino in omejeno gibljivost. Približno 80% ljudi doživi epizodo bolečin v spodnjem delu hrbta, vsaj enkrat v življenju – pogosto so povezane z degenerativnimi spremembami.

Degenerativna obolenja hrbtenice pomenijo postopno izgubo normalne strukture in funkcije hrbtenice. Običajno so posledica staranja, lahko pa tudi tumorjev, okužb ali artritisa. Pritisk na hrbtenjačo in živčne korenine zaradi degeneracije je lahko posledica:

• hernije diska
• spinalne stenoze oz. zožitve hrbteničnega kanala
• osteoartoze ali spondiloze

S staranjem se funkcionalna integriteta hrbtenice slabša, zaradi sprememb obremenitvenih sil pa so bolniki izpostavljeni degenerativnim spremembam. Ta kaskada se začne s starostno degeneracijo medvretenčne ploščice.

En segment hrbtenice je sestavljen iz sklepnega kompleksa iz 3 delov. Ta kompleks sestavljajo dva fasetna sklepa (ob strani) in en medvretenčni disk (v sredini) – vsi predstavljajo potencialni izvor bolečine v hrbtu.

Ali ste vedeli, da v zdravi hrbtenici fasetni sklepi prenašajo približno 33 % obremenitve? Z razvojem degeneracije fasetnih sklepov in medvretenčne ploščice pa se ta obremenitev poveča na 70 %.

Ker je zadnja stran hrbtenice bolj obremenjena, se v odgovor na večjo obremenitev poveča gostota subhondralne kosti med vretenci, posledično nastanejo osteofiti, ki lahko povzročajo nestabilnost in zaraščanje vretenc.

Zgodnja fizioterapija pri degenerativnih spremembah pomaga ohranjati gibljivost, krepi mišice in zmanjšuje bolečino, s čimer lahko upočasni napredovanje bolezni ter izboljša kakovost življenja posameznika.

Degenerativne spremembe kolka

Degenerativne spremembe kolka so izredno pogoste, saj je kolk en izmed nosilnih sklepov našega telesa. Osteoartroza, imenovana tudi osteoartritis je degenerativna bolezen sklepnega hrustanca in najpogostejši vzrok za totalno endoprotezo kolka (TEP).

V sklopu osteoartroze se pojavijo napredujoča izguba sklepnega hrustanca, tvorba cist, nastanek osteofitov na sklepnih površinah, oslabelost ligamentov ob kolku in huda mišična šibkost.

Osteoartritis lahko znatno vpliva na dnevne aktivnosti ter vodi v izgubo neodvisnosti in povečano uporabo zdravstvenih storitev. Bolezen lahko povzroči pomembno omejitev pri hoji, vzpenjanju po stopnicah in vstajanju iz sedečega položaja.

Med tveganje dejavniki za razvoj osteoartritisa kolka sodijo starost, spol, družinska obremenjenost, debelost ter predhodne poškodbe.

Najpogostejši simptom degenerativnih sprememb kolka je bolečina okoli kolčnega sklepa, običajno v predelu dimelj. Bolečina se največkrat razvija počasi in se poslabšuje s časom. Zjutraj ali po daljšem sedenju se lahko pojavi okorelost, ki ponavadi traja le nekaj minut in se izboljša z gibanjem.

Kasneje v napredovanju bolezni se bolečina lahko pojavlja tudi med počitkom ali ponoči. Gibanje in dejavnosti, ki razmigajo sklep, običajno izboljšajo simptome degenerativnih sprememb.

Zgodnja fizioterapija pri degenerativnih spremembah v kolku je ključnega pomena, saj lahko prispeva k zmanjšanju bolečin, izboljšanju gibljivosti in ohranjanju zmožnosti hoje ter preprečuje nadaljnje poslabšanje stanja.

Degenerativne spremembe kolena

Degenerativne spremembe kolena so običajno posledica obrabe in progresivne izgube sklepnega hrustanca. Najpogosteje jih vidimo pri starejših ljudeh, pri mlajših pa lahko pride do osteoartroze po predhodni poškodbi kolena .

Osteoartritis kolena je progresivna bolezen, ki lahko vodi v trajno invalidnost. Simptomi se razlikujejo od posameznika do posameznika, vendar običajno vključujejo postopno nastajajočo bolečino v kolenu, ki se poslabša ob aktivnosti, okorelost in oteklino kolena, bolečino po daljšem sedenju ali počivanju ter bolečino, ki se s časom močno stopnjuje.

Zdravljenje osteoartritisa kolena se začne s konzervativnimi metodami in napreduje do kirurških možnosti, če so degenerativne spremembe vodile do trajnih deformacij.

Pomembno je, da se fizioterapija začne čim prej po diagnozi degenerativnih sprememb, saj nam zgodnji pristop omogoča boljše rezultate in lahko celo prepreči potrebo po kirurškem posegu ali vsaj zamakne operacijo za nekaj let.

Naročite se na zdravljenje degenerativnih sprememb

Degenerativne spremembe v sklepih predstavljajo kompleksen patološki proces, ki se ne zgodi zgolj zaradi mehanske obrabe sklepov, temveč ga sprožijo različni patofiziološki mehanizmi.

Poškodba sklepnega hrustanca: Začne se s postopno obrabo hrustanca v sklepih. Distrofične spremembe v hrustancu vključujejo razpoke v zgornji plasti, izgubo elastičnosti in zmanjšano sposobnost absorpcije silnih obremenitev, kar vodi v povečano trenje in obrabo sklepov.

Sinovialno vnetje: Vnetne procese v sinovialni membrani imenujemo sinovitis. Sinovitis dodatno poslabša degeneracijo hrustanca in vodi v izločanje sinovialne tekočine, ki je lahko prežeta z encimi in citokini, ki povzročajo nadaljnjo škodo na sklepu.

Biomehanski dejavniki: Poleg bioloških procesov lahko biomehanski dejavniki, kot so nepravilna porazdelitev obremenitve sklepov zaradi nepravilne telesne drže, prekomerna telesna teža ali prekomerna obremenitev zaradi ponavljajočih se gibov, prispevajo k nastanku sprememb.

Genetska nagnjenost: Študije kažejo, da ima dedna predispozicija pomembno vlogo pri razvoju osteoartritisa. Različne genetske variacije lahko vplivajo na strukturo in funkcijo sklepov ter povečajo dovzetnost posameznika za degenerativne spremembe.

Razumevanje teh mehanizmov je ključnega pomena za razvoj učinkovitih terapevtskih strategij in preprečevanje napredovanja bolezni.

Naročite se na zdravljenje degenerativnih sprememb

V kliniki Medicofit zagotavljamo specialno zdravljenje degenerativnih sprememb, kjer se osredotočamo na ohranjanje visokega funkcionalnega nivoja prizadetega segmenta ter zagotavljanje stanja brez bolečin.
Celostno zdravljenje se začne z diagnostično terapijo. Pri prvem obisku združujemo diagnostični pregled z uporabo sodobnih fizioterapevtskih naprav, kar nam omogoča učinkovito obvladovanje simptomov ter boljšo razumevanje stanja pacienta.

Naš pristop k diagnostični terapiji vključuje temeljit pregled, ki se osredotoča na identifikacijo vzrokov in obsega celostno oceno stanja. S pomočjo naprednih diagnostičnih metod in tehnologije, kot so funkcionalni testi in klinična ocena gibljivosti, pridobimo natančen vpogled v stanje sklepov in mišično-skeletnega sistema pacienta.

Poleg tega pri diagnostični terapiji uporabljamo sodobne fizioterapevtske naprave, ki omogočajo neinvazivno in ciljno zdravljenje simptomov. S tem lahko takoj začnemo z učinkovito terapijo, ki zmanjšuje bolečino, izboljšuje gibljivost ter okrepi mišice, kar prispeva k hitrejšemu okrevanju in boljši kakovosti življenja pacientov.

Progresije degenerativnih sprememb seveda ni mogoče popolnoma preprečiti ali zaustaviti, lahko pa imamo nadzor nad bolečino in funkcijo sklepov.

Pri naši obravnavi uporabljamo več pristopov in terapij, med katerimi so:

• TECAR terapija: Ta metoda izboljša elastičnost vezivnega tkiva, zmanjšuje bolečino in vnetje. Posebej učinkovita je v času akutnih zagonov bolečine pri degenerativnih stanjih.
• Laserska terapija: Zmanjšuje vnetje in bolečino, kar je koristno pri akutnih zagonih bolečine pri degenerativnih stanjih.
• Manualna terapija: Ta pristop izboljšuje gibljivost in lajša bolečino. Sklepna mobilizacija, še posebej trakcijske tehnike, ugodno vplivajo na simptomatiko obrabljenih sklepov.
• Terapevtska vadba: Ta metoda ima največ dokazov za izboljšanje simptomov pri degenerativnih stanjih sklepov in se v kliniki Medicofit izvaja na kineziološkem oddelku. Omogoča izboljšanje mišične moči, obremenilne sposobnosti sklepa, gibljivosti ter lajšanje bolečine, kar povečuje samozavest pacienta.

Naš pristop je celostno usmerjen v izboljšanje kakovosti življenja naših pacientov, s poudarkom na individualni obravnavi in uporabi najučinkovitejših terapevtskih metod.

Kdaj je potrebna operacija?

Odločitev za operacijo pri degenrativnih spremembah je kompleksna in jo je treba sprejeti individualno, ob upoštevanju več dejavnikov, vključno s stopnjo bolečine, funkcionalno omejenostjo, napredovanjem bolezni ter odzivom na konzervativno zdravljenje.

• Nezadosten uspeh fizioterapevtskih ukrepov: Če bolnik ne dobi zadostnega olajšanja bolečine in izboljšanja funkcije sklepa z zdravili ali fizioterapijo se lahko upošteva kirurška možnost.
• Napredovanje bolezni: Če se degenerativne spremembe kljub konzervativnemu zdravljenju še naprej napredujejo in povzročajo hudo bolečino, izgubo gibljivosti sklepa ter omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih, je operacija lahko smiselna.
• Znaki strukturne deformacije sklepa: Če slikovne preiskave pokažejo hude strukturne spremembe, kot so veliki osteofiti, deformacije ali razvoj artroze v drugih segmentih sklepa, se lahko priporoči kirurški poseg – v primeru kolena in kolka se izvede totalna menjava sklepa, pri hrbtenici pa se lahko z različnimi posegi sprosti prostor med vretenci.
• Bolnikove želje: Končna odločitev za operacijo morajo seveda upoštevati tudi želje in cilje bolnika ter njegovo pripravljenost na kirurški poseg in rehabilitacijo.

V vsakem primeru je pomembno, da se odločitev za operacijo sprejme skupaj z zdravnikom, ki lahko ponudi ustrezne možnosti zdravljenja glede na njegovo specifično stanje.

Kaj večina ljudi ob pojavu prvih težav stori napačno? Glavna napaka večine pacientov je ta, da se po navadi ob postavitvi diagnoze degenerativnih sprememb ustrašijo in prenehajo z gibanjem. Gibanje pa je v resnici tisto, ki zagotavlja ohranitev funkcije sklepa in ugodnega stanja simptomov.

Pacienti se pogosto ujamejo v past mišljenja, da obremenitve pospešijo obrabo hrustanca, v resnici pa so ravno ustrezne obremenitve tiste, ki omogočajo kvalitetno prehrano sklepnega hrustanca. Dokazano je namreč, da se tudi sklepni hrustanec pozitivno adaptira na obremenitve, v kolikor so te ustrezne.

Prepogosto se dogaja, da se pri obravnavi degenerativnih stanj, pacienti preveč prepustijo pasivnim terapevtskim modalitetam. Ključno je, da se paciente z degenerativnimi vključi v usmerjen process kinezioterapije, saj je ta edina, ki omogoča kvaliteten dolgoročni management.

Pravočasno prepoznavanje in primerno ukrepanje sta ključna pri preprečevanju hujših težav in poslabšanju vašim simptomov!

Hsu H, Siwiec RM. Knee Osteoarthritis. [Updated 2023 Jun 26]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: nhttps://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK507884/

Lespasio, M. J., Sultan, A. A., Piuzzi, N. S., Khlopas, A., Husni, M. E., Muschler, G. F., & Mont, M. A. (2018). Hip Osteoarthritis: A Primer. The Permanente journal, 22, 17–084. https://doi.org/10.7812/TPP/17-084/

Lindsey T, Dydyk AM. Spinal Osteoarthritis. [Updated 2023 Jul 9]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK553190/