Cervikobrahialni sindrom – vzroki, simptomi in zdravljenje
- Feb 4 -
Kazalo
Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste občutili neprijetno bolečino v vratu, ki se širi navzdol v ramo, roko ali celo proti prstom? Opisano težavo lahko spremlja občutek mravljinčenja, oslabelost mišic ali izguba moči. Za kaj gre?
Cervikobrahialni sindrom ali cervikobrahialgija je stanje, kjer se pojavljajo simptomi v vratu ali roki, zaradi draženja ali pritiska na živčne korenine v vratni hrbtenici. Bolečina in simptomi se lahko širijo tudi v zgornji del hrbta, prsni koš, pacienti pa lahko trpijo tudi za močnim glavobolom. To lahko vpliva na vsakodnevne dejavnosti, medtem tudi gibanje in preproste gibe, posledično pa močno vpliva na kakovost življenja!
Takojšnja fizioterapevtska obravnava je ključna za zmanjšanje simptomov in postopno odpravo bolečine, povrnitev gibljivosti in mišične moči!
V tem članku vam bomo podrobneje predstavili kaj je cervikobrahialni sindrom, kaj ga povzroči, zakaj sploh nastane in kako ga uspešno obravnavati!
Točnega vzroka za pojav cervikobrahialnega sindroma ni. Največkrat se pri osebah, katere trpijo za prej omenjeno simptomatiko ugotovi prisotnost cervikalne radikulopatije (stanje, ki nastane, ko so živci v vratni hrbtenici stisnjeni ali razdraženi) ali sindroma torakalnega izhoda (pojav, ko pride do stiskanja živcev ali krvnih žil, ki potekajo skozi ozek prehod med ključnico in prvo rebrom).
Dejavniki tveganja
Čeprav dejavniki tveganja še niso natančno opredeljeni pa znanstvene študije nakazujejo, da na pojav cervikobrahialnega sindroma vplivajo:
Slaba drža,
pogosto ročno delo (npr. delo za računalnikom, dvigovanje predmetov in delo z roko nad glavo),
dolgotrajni statični položaju vratu,
pretekle poškodbe vratu in
genetska predispozicija.
Zmanjševanje vpliva dejavnikov tveganja vključuje izboljšanje drže, redno vadbo, ergonomijo na delovnem mestu in obvladovanje stresa!
Spremljajoči simptomi
Osebe s cervikobrahialnim sindromom pogosto poročajo o težavah kot so:
Bolečina v vratu in rokah,
odrevenelost rok,
pomanjkanje moči,
otekanje v predelu vratu ali ramen,
senzorične motnje,
glavoboli in
omotica.
Diagnoza in zdravljenje
Diagnoza
Diagnoza je sestavljena iz natančne in dobro zasnovane anamneze in podrobnega kliničnega pregleda. Pri anamnezi pacienti pogosto poročajo o mravljinčenju, senzoričnih motnjah ali celo izgubi motorične sposobnosti prstov. Sledi klinični pregled, ki se začne z inspekcijo drže, palpacijo mišične napetosti ter vrednotenjem mišične moči in obsega gibljivosti.
Pregled vratu pogosto razkrije togost in omejen obseg gibljivosti. Zaradi suma na nevrološko komponento se izvede tudi nevrološki pregled – testiranje miotomov (mišice, ki jih oživčuje določena živčna korenina), dermatomov (območje kože, ki ga oživčuje določena živčna korenina) in refleksov, za ugotovitev morebitnega senzoričnega ali motoričnega izpada. V primeru cervikobrahialnega sindroma je velikokrat prizadeta živčna korenina na nivoju C5 – C6 ali C6 – C7.
Pred začetkom zdravljenja je potrebno narediti slikovno diagnostiko, s katero se potrdi diagnoza. Pogosto se opravi MRI za oceno stanja mehkih tkiv kot tudi RTG za izključitev poškodb kosti in hrbtenice ter nepravilnosti reber, medtem ko lahko potencialne poškodbe živcev ocenim z EMG preiskavo. Specialisti fizioterapevti in kineziologi se nato med seboj posvetujejo in izdelajo celosten načrt zdravljenja.
Zdravljenje cervikobrahialnega sindroma je po navadi konzervativne narave, saj operativni posegi v večini primerov niso potrebni. Stanje cervikobrahialnega sindroma se lahko uspešno obravnava na podlagi skrbno načrtovanega celostnega programa fizioterapije.
Prva faza zdravljenja je namenjena lajšanju najizrazitejših simptomov, predvsem bolečine, mravljinčenja in otekline. Pri tem si pomagamo z uporabo fizikalnih agensov, kot je TECAR terapija. Za oteklino se svetuje presoterapija – limfna drenaža ali uporaba Sixtus ultrazvočne krioterapije. Če je po terapijah predel še otekel mu lahko na področje namestimo tudi kineziotaping.
Smiselna je tudi manualna obravnava mehkih tkiv za sproščanje napetih mišic in uporaba pasivne ali aktivne sklepne mobilizacije, ki omogoči povečanje in ohranjanje gibljivosti sklepov. Znanstvene študije poročajo tudi o pozitivnih učinkih mobilizacije z gibanjem. Postopoma se lahko prične tudi z izvajanjem vaj za pridobivanje osnovne mišične moči.
Kineziologi v sklopu celostne obravnave pripravijo progresiven vadbeni program za sklepno stabilizacijo vratne hrbtenice. Poseben poudarek je namenjen krepitvi globokih fleksorjev vratu. Za izboljšanje tonusa in moči mišic ramena, komolca in zapestja je potrebno izvajati tako aktivne vaje za krepitev kot raztezne vaje za izboljšanje obsega gibljivosti. Ne smemo pa pozabiti tudi na progresivne vaje propriocepcije in specialne vaje ravnotežja, ki so pomembne za vsakodnevne aktivnosti.
Faza post rehabilitacije je namenjena edukaciji posameznika o pravilni drži, pomembnosti spanja in ergonomije prostora ter dolgoročnega vzdrževanje funkcionalnosti. V tej fazi se nadaljuje s prilagojeno progresivno vadbo, ki omogoča dolgoročno stanje brez bolečin in simptomov.
Skrb za pravilno držo, primerna ergonomija na delovnem mestu in redna vadba so le nekatere izmed rešitev, ki pomagajo ohranjati zdravje vratne hrbtenice in ramenskega obroča!
Prognoza in čas rehabilitacije
Prognoza cervikobrahialnega sindroma je dobra, saj gre za stanje, ki se lahko uspešno zdravi ter tudi v celoti odpravi s pomočjo specialnega programa fizioterapije.
Čeprav se čas rehabilitacije razlikuje od primera do primera, v splošnem velja, da pri blagih težavah rehabilitacija traja od 4 – 6 tednov, pri hujših primerih ali kroničnih simptomih pa 10 – 15 tednov oziroma dlje.
Kombinacija specialne fizioterapije in progresivne vadbe v kliniki Medicofit ter prilagoditev življenjskega sloga sta ključ za uspešno okrevanje in dolgoročno preprečevanje težav!
Karlberg, M., Persson, L. in Magnusson, M. (1995). Reduced postural control in patients with chronic cervicobrachial pain syndrome. Gait & Posture, 3(4), 241–249. https://doi.org/10.1016/0966-6362(96)82854-2
Salt, E., Wright, C., Kelly, S. in Dean, A. (2011). A systematic literature review on the effectiveness of non-invasive therapy for cervicobrachial pain. Manual Therapy, 16(1), 53–65. https://doi.org/10.1016/j.math.2010.09.005
Toma, S., Toma, G., Neagoe, C. I. in Rabolu, E. (2024). Study on the Role and Effectiveness of Physiotherapy in Cervical Brachial Syndrome. Bulletin of the Transilvania University of Braşov. Series IX: Sciences of Human Kinetics, 219–224. https://doi.org/10.31926/but.shk.2024.17.66.2.24
