Bolečine v medenici in kolku so simptom, ki pogosto izvira iz kolčnega sklepa, sakroiliakalnega sklepa ali mišic medeničnega obroča. Najpogosteje nastanejo zaradi preobremenitve, nestabilnosti ali degenerativnih sprememb. Značilno je, da se pojavljajo pri hoji, vstajanju ali obračanju telesa.
Vas zanima kaj ima kolk opraviti medeničnim dnom? Medenično dno je neposredno povezano z mišicami kolka. Mišica obturator internus, ena od šestih rotatornih mišic kolka, preko mišic medeničnega dna povezuje kolk z medenico.
Mišice medeničnega dna se raztezajo pod medenico kot »viseča mreža« in zagotavljajo oporo medeničnim organom ter pomagajo pri delovanju črevesja, sečil in rodil. Pri mišičnih neravnovesjih lahko pride do bolečin, motenj v delovanju in kompenzacij za vzpostavitev stabilnosti.
V nadaljevanju vam predstavljamo pogoste mišično-skeletne težave, ki povzročajo bolečino v medenici in kolku in jih pogosto srečujemo v kliniki Medicofit.
Bolečine v medenici in kolku so pogosto povezane z moteno stabilnostjo medenice, težavami kolčnega sklepa ali mišično-tetivnimi strukturami. Simptomi se lahko širijo v dimlje, zadnjico ali stegno.
Najpogostejši vzroki za bolečine v medenici in kolku
Sakroiliakalna disfunkcija
Moteno gibanje SI sklepa povzroča bolečino v medenici in križu.
Artroza kolka
Obraba kolčnega sklepa povzroča bolečino v dimljah in omejeno gibljivost.
Femoroacetabularni impingement
Utesnitev v kolčnem sklepu povzroča bolečino pri gibanju kolka.
Glutealna tendinopatija
Preobremenitev zadnjičnih tetiv povzroča bolečino ob strani kolka.
Težave kolčnega sklepa se lahko kažejo kot bolečina v medenici, dimljah, zadnjici ali na zunanji strani kolka. Bolečina v kolku je pogosto povezana z obrabo sklepa, utesnitvijo, poškodbo labruma ali preobremenitvijo mišic.
Sindrom mišice obturator internus
Obturator internus je eden od šestih stranskih rotatorjev kolka (morda ste že slišali za njegovega najbolj priljubljenega sorodnika – pirifomis). Naloga mišice obturator internus je, da pomaga pri rotaciji in stabilizaciji noge na medenici. Poleg vloge, ki jo ima mišica obturator pri gibanju, predstavlja tudi prehod za pudendalni živec in krvne žile, ki si utirajo pot skozi medenico.
Ob preveliki obremenitvi (pri športnikih) ali zaradi šibkosti mišice se lahko pojavi bolečina v medenici in kolku (na zunanji strani). Simptome lahko občutite tudi v spodnjem delu trebuha ali v dimljah. Poleg tega občutite tudi boleče sedenje, pogosto uriniranje, uhajanje urina in/ali spolne motnje.
Zaradi napetosti v mišici lahko pride do utesnitve pudendalnega ali išiasnega živca:
pudendalni živec – v medenici se pojavi odrevenelost, bolečina, pekoč občutek, bolečina ali draženje v perinealnem/genitalnem predelu.
išias – pojavi se pekoča bolečina, ki seva v kolk, medenico ali v nogo.
Utesnitveni sindrom kolka
Utesnitveni sindrom kolka oz. femoro-acetabularni impingement (FAI) je stanje, pri katerem zaradi preobremenitve kolka, pride do nepravilne oblike kosti sklepnih ploskev. Gre za pred-artrotične spremembe, ki so prisotne pri kar tretjini odraslih.
Ker se kosti ne prilegajo popolnoma (zaradi izrastkov), se med gibanjem drgnejo druga ob drugo. To trenje lahko sčasoma poškoduje sklep, povzroča bolečine v kolku in medenici, ter omejuje aktivnost.
Artritis kolka
Med bolniki po 50. letu starosti je osteoartritis med najpogostejšimi vzroki bolečine v kolku in medenici. Osteoartritis se pojavi, ko pride do degeneracije hrustanca, ki obdaja sklepne površine stegnenice in kolka.
Bolečina se pojavi, ko pride do stika “kost na kost” brez kakršne koli hrustančne amortizacije. Bolniki z osteoartritisom pogosto občutijo togost in bolečino na sprednji strani kolka ter v medenici in dimljah.
Do osteoartritisa lahko pride zaradi različnih dejavnikov, vključno z družinsko obremenjenostjo, starostno obrabo ali po poškodbi kolka.
Če v kolčnem sklepu opazite bolečino, rdečino, toploto in oteklino, je to lahko znak revmatoidnega artritisa (vnetne bolezni).
Displazija kolka
Displazija kolkov je stanje, kjer kolčna jamica ni pravilno razvita in ne pokriva v celoti krogličnega dela stegnenice. Zaradi tega je omejeno normalno gibanje v sklepu.
Pri večini ljudi z displazijo kolka se to stanje izrazi že ob rojstvu. Če to stanje odkrijemo v zgodnjem otroštvu, lahko težave običajno odpravimo z mehkimi opornicami.
Pri blagi displaziji kolkov se pa lahko simptomi pojavijo šele v najstniških ali mlajših odraslih letih. Displazija kolka lahko privede do poškodb hrustanca, ki obdaja sklep, in poškodbe labruma kolka (mehkega hrustanca), ki obroblja vdolbino kolčnega sklepa.
To lahko privede do bolečin v medenici in kolku ali občutka nestabilnosti med opravljanjem določenih aktivnosti.
Pomen fizioterapije pri bolečinah v medenici in kolku
Pri bolečini v medenici in kolku je fizioterapija izredno učinkovit pristop k zdravljenju. Najpogosteje se uporablja pri različnih stanjih, kot je utesnitev živca, artroza kolka, poškodbe mišic in vezi v predelu medenice ter druge težave.
Fizioterapevti v kliniki Medicofit uporabljajo različne tehnike, odvisno od specifičnega primera in vzroka bolečine. Uporablja se različne metode, vključno z vadbo za krepitev mišic, razteznimi vajami, manualno terapijo, elektroterapijo ter uporabo fizioterapevtskih naprav.
Pomembno je, da se pred začetkom fizioterapije posvetujete z našim strokovnjakom za natančno diagnozo in prilagojen načrt zdravljenja.
Pogosta vprašanja
Zakaj se bolečina v medenici pogosto zamenja za bolečino v kolku?
Bolečina v medenici in kolku se pogosto prekriva, ker so kolčni sklep, sakroiliakalni sklep, ledvena hrbtenica in globoke mišice anatomsko tesno povezani. Pacient lahko bolečino čuti v dimljah, boku, zadnjici ali spodnjem delu križa. Za pravilno diagnozo je potrebna ocena več regij, ne samo bolečega mesta.
Ali lahko bolečina v medenici in kolku izvira iz mišičnega neravnovesja?
Da, šibkost zadnjičnih mišic, slabša stabilnost trupa, napetost upogibalk kolka ali asimetrična obremenitev medenice lahko povzročijo bolečino v kolku in medenici. Mišično neravnovesje pogosto vpliva na hojo, držo in položaj medenice. Zdravljenje mora vključevati korekcijo gibanja in ciljno krepitev muskulature.
Kdaj je pri bolečini v medenici in kolku potrebna diagnostika?
Diagnostika je priporočljiva, če bolečina traja več tednov, se stopnjuje, omejuje hojo, se pojavlja ponoči ali jo spremljajo šepanje, vročina, nevrološki simptomi ali bolečina po poškodbi. Pri globoki bolečini v dimljah je treba oceniti tudi kolčni sklep, integriteto labruma in morebitno prisotnost degenerativnih sprememb.
Naročite se na zdravljenje bolečine v medenici in kolku
Lee, D. W., Lim, C. H., Han, J. Y., & Kim, W. M. (2016). Chronic pelvic pain arising from dysfunctional stabilizing muscles of the hip joint and pelvis. The Korean journal of pain, 29(4), 274–276. https://doi.org/10.3344/kjp.2016.29.4.274
Chamberlain R. (2021). Hip Pain in Adults: Evaluation and Differential Diagnosis. American family physician, 103(2), 81–89.
Andrews J, Yunker A, Reynolds WS, et al. (2012). Noncyclic chronic pelvic pain therapies for women: Comparative effectiveness (Comparative Effectiveness Review No. 41). Rockville, MD: Agency for Healthcare Research and Quality.
