Predstavljajte si, da nerodno padete na iztegnjeno roko in v trenutku začutite ostro bolečino v zapestju, ki vas prisili, da prekinete z gibanjem. V tem trenutku je smiselno pomisliti, da je prišlo do zvina zapestja.
Zvin zapestja je ena najpogostejših poškodb, za katero je značilno delno ali popolno pretrganje vezi, ki povezujejo kosti v zapestju. Do zvina pride najpogosteje pri športnih aktivnostih, nenadnih padcih ali sunkovitih gibih. Poškodbo spremljajo značilni simptomi kot so bolečina, oteklina in zmanjšana gibljivost, svetovano zdravljenje pa je skoraj v vseh primerih konzervativno s fizioterapijo.
Čeprav zvina zapestja pogosto ne dojemamo kot resno poškodbo, lahko neustrezno zdravljenje vodi v dolgotrajno nestabilnost sklepa ali kronično bolečino, ki ima dodaten negativni vpliv na funkcionalno sposobnost zapestja in dlani.
V tem članku bomo raziskali, kako prepoznati zvin zapestja, kateri so najpogostejši simptomi, kako poteka zdravljenje ter zakaj je zgodnje ukrepanje ključno za uspešno rehabilitacijo!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje zvina zapestja
Zvin zapestja najpogosteje nastane kot posledica nenadnega, prekomernega raztezanja ali zasuka zapestnih vezi, ki presega njihovo naravno elastičnost.
V veliki večini primerov je mehanizem poškodbe padec na iztegnjeno roko v kombinaciji z dorzalno fleksijo zapestja in ulnarno deviacijo ter supinacijo. Stopnja poškodbe je odvisna od smeri zunanje sile in moči udarca med padcem.
Razumevanje vzrokov, ki povzročijo zvin zapestja je ključnega pomena, saj se ti pogosto prepletajo z dejavniki tveganja, ki povečujejo verjetnost za zvin zapestja!
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za zvin zapestja so povezani z okoliščinam, ki povečajo možnost nenadnih, nenadzorovanih gibov ali padcev, pri katerih se sila prenese neposredno na zapestni sklep.
Med najpogostejšimi dejavniki tveganja so:
- spol (ženske so dovzetnejše za to poškodbo),
- pretekle poškodbe (predhodne poškodbe zapestja ali podlahti),
- športno udejstvovanje (kontaktni športi in športi, ki predstavljajo tveganje za padce),
- velika fizična obremenitev pri delu,
- pretirana psihična obremenitev in
- uporaba orodij.
Razumevanje teh dejavnikov tveganja je ključno za preprečevanje poškodb ter za usmerjeno načrtovanje rehabilitacije in preventivnih ukrepov!
Simptomi zvina zapestja se lahko razlikujejo glede na stopnjo poškodbe vezi, vendar običajno vključujejo naslednje znake:
- bolečino (še posebej ob gibanju),
- oteklino,
- modrico,
- omejeno gibljivost,
- občutek nestabilnosti in
- povečano občutljivost na dotik.
Zelo pomembno je, da simptome ne zanemarimo, saj lahko nezdravljen zvin zapestja vodi v kronično nestabilnost sklepa, daljšo rehabilitacijo in večje tveganje za ponovne poškodbe!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje zvina zapestja
Diagnoza
Pregled vedno začnemo z anamnezo, pri čemer želimo izvedeti več o izvoru poškodbe in o funkcionalnih motnjah. Po anamnezi sledi natančen klinični pregled, kjer poškodovano zapestje primerjamo z nepoškodovanim. Zvito zapestje je po navadi oteklo, rdeče, toplo in občutljivo na dotik. Nato se lotimo natančne palpacije, preverimo obseg giba in moč.
Sledi še funkcionalna diagnostika, s katero preverimo še funkcionalni status zapestja. Funkcionalni status lahko določimo s preprostimi nalogami, kot so lovljenje, stiskanje žogice ali držanje predmetov. V uporabi so tudi razni specialni ortopedski testi za zapestje. Zelo pomembna za nadaljnjo obravnavo je tudi določitev stopnje zvina.
V splošnem ločimo tri stopnje poškodbe vezi zapestja:
1. stopnja: blaga preobremenitev vezi brez nestabilnosti sklepa.
2. stopnja: delno pretrganje vezi brez nestabilnosti sklepa ali z blago nestabilnostjo sklepa.
3. stopnja: popolna raztrganina vezi s hudo nestabilnostjo sklepa.
Za natančnejšo oceno resnosti poškodbe, je poleg klinične ocene stopnje poškodbe, potrebna še uporaba slikovnih preiskav, kot so RTG (za izključitev zloma), ultrazvok (za oceno poškodb mehkih tkiv) ali MRI (za bolj podrobno sliko vezi in sklepnih struktur).
Zgodnja in pravilna diagnoza je ključna, saj omogoča pravočasno usmerjeno zdravljenje, preprečuje zaplete in zmanjšuje tveganje za dolgotrajne težave z zapestjem!
Zdravljenje
Zdravljenje zvina poteka v več fazah, prilagojenih stopnji poškodbe in simptomom posameznika.
V prvih dneh po poškodbi je cilj zmanjšanje bolečine, otekline in preprečevanje nadaljnje poškodbe. Uporabljamo metodo PEACE & LOVE (zaščita, elevacija, omejevanje uporabe protivnetnih zdravil, kompresija, edukacija in primerna obremenitev, optimizem, vaskularizacija in vadba). V naslednjih dneh se je smiselno posvetovati pri fizioterapevtu, ki lahko izvede še dodatne postopke zdravljenja. Pri zvinu zapestja se uporabljajo različni fizikalni agensi (terapevtski ultrazvok, Wintecare TECAR terapija ali HiTop elektroterapija), ki pripomorejo k hitrejšemu zdravljenju.
Celostna obravnava zvina zapestja vključuje nadaljnje sodelovanje s kineziologom. Kineziološka faza zdravljenja se začne, ko se bolečina zmanjša. Sledi postopno uvajanje vaj za obnovo gibljivosti, moči in stabilnosti zapestja. Vaje vključujejo razgibavanje, krepitev mišic zapestja, komolca in ramena ter koordinacijsko vadbo.
Post rehabilitacijska faza pa je namenjena vrnitvi k vsakodnevnim aktivnostim. Cilj je progresivno nadaljevanje s funkcionalnimi vajami, vajami propriocepcije ter preventivnimi postopki za zmanjšanje tveganja ponovitve poškodbe.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 29-letna gospa, ki se aktivno ukvarja s košarko, je med enim izmed treningov padla na iztegnjeno levo roko in občutila močne bolečine v zapestju. Zaradi enomesečnih bolečin je poiskala pomoč v kliniki Medicofit.
Začetno stanje: Na diagnostično terapijo je prišla z opornico, katera ji je delno zmanjšala simptome, čeprav so bolečine še vedno vztrajale na palčevi strani zapestja. Izpostavila je tudi nežno mravljinčenje v prstih in očitno izgubo moči stiska dlani, saj je začela opažati težave z držanjem predmetov. Oteklina ni bila prisotna, opazna pa je bila zmanjšana gibljivost zapestja.
Cilji zdravljenja: V popolnosti odpraviti bolečine in mravljinčenje, povrniti popolno gibljivost ter izboljšati moč mišic podlahti, zapestja in prstov. Glavni cilj je bila povrnitev funkcionalne sposobnosti levega zapestja in varna vrnitev k športni aktivnosti.
Potek zdravljenja: Prva faza zdravljenja je temeljila na zmanjšanju simptomov s pomočjo instrumentalnih metod in začetnem obremenjevanju levega zapestja. Po uspešni odpravi bolečine je sledila kineziološka faza, ki je bila usmerjena v krepitev ključnih mišičnih skupin ter izboljšanje propriocepcije in stabilizacije sklepa. Zaključna faza zdravljenja je vključevala predpripravo na vrnitev k športni aktivnosti in obremenilno testiranje.
Končno stanje: S celostnim pristopom smo uspešno povrnili funkcionalnost levega zapestja ter v popolnosti odpravili simptome. Pacientka se je lahko varno vrnila k igranju košarke.
Celostna rehabilitacija pod strokovnim nadzorom omogoča varno in učinkovito okrevanje ter optimalno vrnitev popolne funkcionalnost zapestja!
Prognoza in trajanje rehabilitacije zvina zapestja sta odvisna predvsem od stopnje poškodbe vezi in pravočasnosti začetka zdravljenja.
Blagi zvini (1. stopnje) se običajno pozdravijo v 1 do 2 tednih, medtem ko zmerni do hujši zvini (2. in 3. stopnje) zahtevajo 4 do 8 tednov ali več rehabilitacije, še posebej, če je prisotna večja nestabilnost ali potreba po imobilizaciji.
S pravočasno diagnozo, doslednim sledenjem rehabilitacijskemu programu in strokovnim vodenjem je dolgoročna prognoza odlična – večina posameznikov se uspešno vrne k vsakdanjim ali športnim dejavnostim brez trajnih posledic.
Za celostno rehabilitacijo in strokovno vodeno okrevanje po zvinu zapestja se obrnite na kliniko Medicofit, kjer poskrbimo za varen in učinkovit potek rehabilitacije zvina zapestja!
Clementson, M., Thomsen ,Niels, Jørgsholm ,Peter, Besjakov ,Jack in and Björkman, A. (2016). Is early mobilisation better than immobilisation in the treatment of wrist sprains? Journal of Plastic Surgery and Hand Surgery, 50(3), 156–160. https://doi.org/10.3109/2000656X.2015.1137925
Ferguson, R., Riley, N. D., Wijendra, A., Thurley, N., Carr, A. J. in BJF, D. (2019). Wrist pain: a systematic review of prevalence and risk factors– what is the role of occupation and activity? BMC Musculoskeletal Disorders, 20(1), 542. https://doi.org/10.1186/s12891-019-2902-8
Goldfarb, C. A., Puri, S. K. in Carlson, M. G. (2016). Diagnosis, Treatment, and Return to Play for Four Common Sports Injuries of the Hand and Wrist. The Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 24(12), 853–862. https://doi.org/10.5435/JAAOS-D-15-00388
Wrist Sprain. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 22. april 2025, s https://www.physio-pedia.com/Wrist_Sprain
