Zlom ključnice je eden najpogostejših zlomov na telesu, saj predstavlja kar 10% vseh zlomov. Do zloma najpogosteje pride zaradi prekomerne zunanje sile, ki povzroči zlom. Značilni simptom je bolečina na mestu zloma, ki se poslabša ob gibanju ramena. Zdravljenje poteka konzervativno z imobilizacijo in izvedbo specializirane fizioterapije.
Ključnica je kost, ki je pozicionirana na vrhu prsnega koša in je najlažje otipljiva zaradi svoje lege ter njene posebnosti, da je obdana samo s kožo. Sama velikost ključnice je dejavnik tveganja za nastanek zloma, ki se po navadi zgodi ob padcu na stranski del rame, padcu na iztegnjeno roko ali ob direktnem travmatskem udarcu v ramo.
Ali ste vedeli, da pride kar trikrat pogosteje do zloma ključnice pri moških kakor ženskah? Do kar 87% vseh primerov zlomov ključnice se zgodi zaradi padca na stranski del rame.
Najpogosteje se zlom zgodi mladostnikom in športnikom. Kar 16% zlomov ključnice nastane med kolesarjenjem in 6% med nogometom zaradi travmatskih padcev in poškodb. Večina zlomov ključnice se zdravi konzervativno (z zdravili, fizioterapijo in opornico) razen v primerih, kadar gre za težjo obliko zloma, takrat je indiciran operativni poseg.
Ključnica je podaljšana kost v obliki črke S, ki je pozicionirana na vrhu prsnega koša in povezuje kost prsnice s kostjo akromiona.
Predstavlja strukturno povezavo med ramenskim sklepom in preostalim skeletnim sistemom (kost lopatice na hrbtu se ne pripenja na skelet – gre samo za scapulotorakalni stik). Ramenski obroč je sestavljen iz kosti ključnice, lopatice, akromiona in prsnice.
Ključnica povezuje lopatico, akromion in prsnico preko dveh sklepov, ki sta vsak na svoji strani kosti:
Prvi sklep se imenuje akromioklavikularni (AC) sklep, ki povezuje akromion lopatice in ključnico (stabilnost sklepa zagotavlja akromioklavikularni ligament).
Drugi sklep se imenuje sternoklavikularni (SC) sklep, ki povezuje kost prsnice in ključnico (stabilnost sklepa zagotavlja costoklavikularni ligament).
Posebna oblika in strukturna funkcija ključnice omogoča povečan obseg gibljivosti v ramenu in hkrati ščiti roko preko prenosa nateznih sil na skeletni sistem.
Kljub temu, da ključnica poveča obseg gibljivosti v ramenu, ima sama majhen obseg gibljivosti (izvaja samo majhen obseg v smeri elevacije in depresije – dvig in spust, protrakcije in retrakcije – naprej in nazaj ter rotacije).
Zakaj pride do zloma ključnice?
Sama anatomska lega ključnice (obdana zgolj s kožo in na vrhu prsnega koša) je predstavlja izrazito večjo dovzetnost za nastanek zloma med poškodbo ali padcem.
Ali ste vedeli, da se ključnica dokončno razvije šele v poznem najstništvu? Nerazvita kost je tako bolj podvržena nastanku zlomov. Pogosto pride do zloma ključnice tudi pri dojenčku med porodom.
Ključnica je v primerjavi z drugimi kostmi slaboobdana z mišicami in ligamenti, ki predstavljajo statično in dinamično stabilnost, kar predstavlja večjo možnost za nastanek zlomov.
Vrste zlomov ključnice
Poznamo tri vrste zlomov ključnice, ki se delijo glede na pozicijo/lokacijo zloma:
Kategorija I – sredinski zlom ključnice je najpogostejši, saj predstavlja kar 75% vseh zlomov ključnice. Po navadi pride do razpoke v kosti ali do odprtega zloma, kjer je nujen operativni poseg. Pri sredinskem zlomu v največ primerih pride do minimalnega premika kosti in je zato v večini primerov zdravijo konzervativno
Kategorija II – medialni (najbližje sredini telesa oziroma prsnice) zlom ključnice je najmanj pogost, saj se zgodi le v 5% zlomov in se najverjetneje zgodi ob poškodbi SC sklepa. Zlom ustvari premik ključnice inferiorno (navzgor) zaradi delovanja mišice obračalke glave (m. Sterocleidomastoideus) in je vidno deformiran.
Kategorija III – distalni (oddaljen od sredine telesa oziroma prsnice) zlom ključnice predstavlja 20% vseh zlomov ključnice in se zgodi v neposredni bližini AC sklepa. Zlom ne ustvari premika kosti in se v večini primerov zdravi konzervativno.
Znaki in simptomi zloma ključnice
Poškodovanci po zlomu ključnice opisujejo ostro bolečino v rami in zmanjšano gibljivost v ramenskem sklepu (nezmožnost dvigniti roko v smeri abdukcije – odročenja).
Ostra bolečina in oteklina na anatomskem mestu ključnice, ki se čez čas prične širiti v prsni koš in pod pazduho. V večini primerov je prisotna fizična deformiranost ključnice, saj se vidno opazi razliko v primerjavi z nepoškodovano ključnico.
Občasno poškodovanci poročajo o občutku mravljinčenja in otrplosti, ki se širi navzdol po roki do prstov, kar nakazuje na poškodbo živčevja. Posamezniki ob poškodbi poročajo o zvoku »pokanja« ali »tleska«.
Diagnostika
Ob sumu na zlom ključnice je potreben obisk specialista, ki se s pomočjo diagnostičnega slikanja (rentgen) ugotovi tip poškodbe oziroma zloma. Na diagnostičnem pregledu se opravi celoten pregled telesa, še posebej delovanje živcev in žil, ki potekajo ob ključnici.
Med samim pregledom poškodovanega področja, je ob zlomu prisotna vidna deformacija ključnice in viden »spust« ramenskega sklepa zaradi delovanja mišic. Na podlagi rezultatov diagnostičnega pregleda se zdravnik specialist odloči, katero je najbolj primerno zdravljenje.
Zlom ključnice se zdravi konzervativno (zlom se zaceli sam s pomočjo opornice, fizioterapije in zdravil) ali operativno (zagotovi se pravilna lega kosti za celjenje).
Zdravnik specialist se odloči za operativni poseg na podlagi:
pozicije/lokacije zloma in velikost odstopanja od normalne lege (manjša odstopanja in razpoke se zdravijo konzervativno),
zlom, ki je povzročil skrajšanje ključnice,
starosti pacienta (operativni poseg je pogosteje indiciran pri starejši populaciji),
okupacije pacienta (športniki, fizični delavci in poškodba na dominantni strani so indikacije za operativni poseg)
Zlom ključnice se primladostniku pozdravi v roku 3-6 tednov, medtem ko se pri odraslih pozdravi v roku 6 do 12 tednov. Fizioterapevtsko zdravljenje se zastavi na podlagi diagnostičnega poročila, ki omogoča vpogled v omejitve in sposobnosti posameznikovega telesa.
Kost se modulira in spreminja na podlagi nateznih sil in obremenitev, ki nanjo delujejo. Posebno pravilo pri fizioterapevtskem zdravljenju kosti je, da je ključnega pomena pravilno izvajanje specialnih progresivnih terapevtskih vaj, ki pospešujejo in uspešno celijo zlomljeno kost.
Skozi celotno fizioterapevtsko zdravljenje se osredotočamo na zmanjšanje bolečine, otekline in pospeševanje celjenja zloma, kar se doseže s pomočjo instrumentalnih naprav.
V kliniki Medicofit uporabljamo najsodobnejše instrumentalne postopke za zdravljenje zloma ključnice:
PERISO diamagnetoterapija je odlična za hitrejše celjenje kosti, saj se lahko terapija izvaja preko mavca in opornice.
Visokotonska elektroterapija HiTop vpliva na bolečinske receptorje, ki so po poškodbi vzdraženi in zmanjšuje prenos bolečinskih dražljajev do možganov.
Začetna faza zdravljenja
Začetna faza zdravljenja zloma ključnice se prične takoj po poškodbi. V prvem tednu se izvajajo:
izometrične vaje, ki pomagajo pri preprečevanju izgube mišične mase. Pri izometričnih vajah se aktivirajo (napenjajo) mišice brez izvajanja samih gibov. Izometrične vaje se izvajajo za mišice, ki obkrožajo ključnico oziroma vplivajo na ramenski obroč (rotatorna manšeta, nadlaktne mišice).
vaje za krepitevmoči oprijema v zapestju, komolcu in preostalih delov telesa,
kardiovaskularne vaje (hoja, hoja po stopnicah, sobno kolo), ki spodbujajo normalno delovanje telesa.
Druga faza zdravljenja
Druga faza zdravljenja zloma ključnice traja od drugega do četrtega tedna. Predvsem je pomembno:
nadaljevanje z izometričnimi vajami v ramenskem obroču,
nadaljevanje vaj za krepitev zapestja in komolca ter preostalih delov telesa,
v primeru mehko-tkivnih poškodb se spodbuja celjenje tkiva,
pojavi se mišično nesorazmerje, ki se zgodi zaradi zloma ključnice, katerega se obustreznih kinezioloških vajah odpravi,
pričnejo se izvajati osnovne vaje za povečanje gibljivosti v ramenu (do bolečine)
nadaljevanje s kardiovaskularnimi vajami.
Tretja faza zdravljenja
Tretja faza zdravljenja zloma ključnice traja od četrtega do osmega tedna, kjer se izvajajo:
osnove vaje za povečanje gibljivosti v ramenskem obroču,
osnovne vaje za krepitev ramenskega obroča, komolca in zapestja,
izogibamo se gibom, ki povzročajo dodatno bolečino in stres na kost (popolni dvig ramena in popolna rotacija)
nadaljevanje s kardiovaskularnimi vajami.
Četrta faza zdravljenja
Četrta faza zdravljenja zloma ključnice traja od osmega do dvanajstega tedna, kjer se izvajajo:
napredne vaje za povečanje gibljivosti v ramenskem obroču (cilj je doseči popoln obseg gibljivosti),
progresivne vaje za krepitev ramenskega obroča (se določa na podlagi individualnega napredka),
napredne vaje za krepitev komolca in zapestja,
vaje za povečanje mišične vzdržljivosti.
Zadnja faza zdravljenja
Zadnja faza zdravljenja zloma ključnice traja od dvanajstega do šestnajstega tedna, kjer se izvajajo:
napredne progresivne vaje za krepitev ramenskega obroča,
vaje za izboljšanje propriocepcije,
športno-specifične vaje (v primeru športnega udejstvovanja),
vračanje v normalne vsakdanje aktivnosti brez pojava bolečine.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 42-letna rekreativna kolesarka je obiskala kliniko Medicofit v sklopu rehabilitacije po zlomu ključnice, ki se je zgodil med kolesarjenjem. Pacientka je utrpela nezamaknjen distalni zlom desne ključnice. Po zdravniškem pregledu in diagnostičnem slikanju je bila predvidena konzervativna terapija brez kirurškega posega.
Začetno stanje: Ramenski obroč je bil imobiliziran z opornico. Pacientka je diagnostično terapijo obiskala drugi teden po poškodbi. Prisotna je bila bolečina ob gibanju rame, občutek napetosti v vratu in omejena gibljivost ramenskega sklepa.
Cilji zdravljenja: Zmanjšanje bolečine, pospešitev regeneracijskih procesov in celjenja kostnine, preprečevanje mišične atrofije in postopna vzpostavitev polne funkcije rame.
Potek zdravljenja: V uvodni fazi so se primarno izvajali instrumentalni regenerativni postopki zdravljenja, katere smo dopolnjevali s prilagojeno vadbeno terapijo. Po šestem tednu je bil večji poudarek na progresivni krepitvi mišic ramenskega obroča. V pozni fazi rehabilitacije je bil poudarek na vzpostavitvi normalne funkcije ramena.
Končno stanje: Pacientka je ob koncu zdravljenja poročala o popolni odsotnosti bolečine. Gibljivost ramena je bila v celoti obnovljena in ni povzročala bolečine. Pacientka se je lahko vrnila k izvajanju vsakodnevnih aktivnosti.
V večini primerov se posamezniki vrnejo k opravljanju normalnih vsakdanjih aktivnosti še pred 12 tednom. V kliniki Medicofit poteka rehabilitacija zloma ključnice v skladu z najvišjimi standardi strokovne obravnave.
Kaj je potrebno vedeti?
Zlom ključnice ni nič bolj nevaren od preostalih zlomov kosti. Izbira zdravljenja in čas celjenja zloma sta odvisna od starosti, lokacije zloma in stopnje poškodbe (blaga, zmerna, huda). Specializirana fizioterapija je ključnega pomena v vseh fazah zdravljenja (konzervativni, predoperativni in postoperativni).
Fizioterapevtsko zdravljenje vključuje izvajanje manualne terapije (obravnava brazgotine in izboljšanje sklepne gibljivosti), specialnih terapevtskih vaj (izometrične vaje, vaje za krepitev, vaje za povečanje gibljivosti, kardiovaskularne vaje in proprioceptivne vaje) ter uporabo instrumentalnih naprav. Tekom zdravljenja se uspešno zmanjšuje bolečino, oteklino, vnetje in pospešuje celjenje zlomljenega tkiva.
Otroci in mladostniki po zlomu ključnice hitreje zaključijo zdravljenje (ponavadi v roku od 4 do 5 tednov), medtem ko priodraslih faza rehabilitacije traja od 10 do 12 tednov. Uspešna fizioterapevtska rehabilitacijapovrne polno gibljivost v ramenskem sklepu in poveča mišično moč, da se posamezniki hitreje in varneje vrnejo v izvajanje vsakodnevnih aktivnosti.
Naročite se na rehabilitacijo zloma ključnice
Viri in literatura
Bentley TP, Hosseinzadeh S. Clavicle Fractures. [Updated 2022 Aug 1]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK507892/
Edwin, J., Ahmed, S., Verma, S., Tytherleigh-Strong, G., Karuppaiah, K., & Sinha, J. (2018). Swellings of the sternoclavicular joint: review of traumatic and non-traumatic pathologies, EFORT Open Reviews, 3(8), 471-484. Retrieved Jan 2, 2023, from https://eor.bioscientifica.com/view/journals/eor/3/8/2058-5241.3.170078.xml
Gaunt BW, McCluskey GM, Uhl TL. An Electromyographic Evaluation of Subdividing Active-Assistive Shoulder Elevation Exercises. Sports Health. 2010;2(5):424-432. doi:1177/1941738110366840
Mulligan EP, Huang M, Dickson T, Khazzam M. THE EFFECT OF AXIOSCAPULAR AND ROTATOR CUFF EXERCISE TRAINING SEQUENCE IN PATIENTS WITH SUBACROMIAL IMPINGEMENT SYNDROME: A RANDOMIZED CROSSOVER TRIAL. Int J Sports Phys Ther. 2016 Feb;11(1):94-107. PMID: 26900504; PMCID: PMC4739052.
Paladini P, Pellegrini A, Merolla G, Campi F, Porcellini G. Treatment of clavicle fractures. Transl Med UniSa. 2012 Jan 18;2:47-58. PMID: 23905044; PMCID: PMC3728778.
Van Tassel, D., Owens, B. D., Pointer, L., & Moriatis Wolf, J. (2014). Incidence of clavicle fractures in sports: analysis of the NEISS Database. International journal of sports medicine, 35(1), 83–86. https://doi.org/10.1055/s-0033-1345127