Vkleščen živec in bolečina v nogi

Predstavljajte si, da vas nenadoma prešine ostra bolečina, ki se iz hrbta spušča vse do stopala. Pri tem hoja postane neprijetna, sedenje je mučno in vsako gibanje predstavlja težavo. Od kod izvira ta težava?

Že brez poglobljene diagnostike lahko sklepamo, da je ta bolečina posledica vkleščenega živca v nogi. Potrebno se je zavedati, da lahko takšna bolečina močno vpliva na vašo kakovost življenja. Čeprav v večini primerov takoj pomislimo na išias, se lahko periferni živci spodnjih okončin ujamejo na različnih mestih anatomskega poteka.

Kaj povzroča to bolečino in kako si lahko pomagamo? Nadaljevanje članka razkriva najpogostejše vzroke, dejavnike tveganja, ki povečajo možnost nastanka vkleščenega živca, značilne simptome in mnogo več. Ugotovili bomo kaj sproži bolečino in kakšne so možnosti zdravljenja!

Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje vkleščenega živca.

Vkleščenje živca in bolečina v nogi se lahko pojavita zaradi različnih vzrokov. Glavni razlog je pritisk na živec, ki povzroči vnetje, draženje ali celo trajno poškodbo živca.

Najpogostejši vzroki za nastanek so:

• poškodbe hrbtenice (hernija diska, degenerativne spremembe, spinalna stenoza),
• mišični sindromi (npr. piriformis sindrom ali sindrom iliotibialnega trakta),
• poškodbe (zlomi, izpahi, preobremenitve pri športu ali dolgotrajno sedenje),
• kompresija na živec (peronealni živec pri kolenu in tibialni živec pri sindromu tarzalnega tunela) in
• presnovne bolezni (sladkorna bolezen, vnetne bolezni ali pomanjkanje vitaminov).

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za vkleščen živec in bolečino v nogi vključujejo:

• pretekle poškodbe (zlomi, izpahi),
• prekomerno sedenje ali nepravilna drža (sedenje s prekrižanimi nogami),
• nagla izguba telesne teže ali prekomerna telesna teža,
• pretekle operacije,
• degenerativne in kronične bolezni (osteoartritis),
• genetska nagnjenost in
• sladkorna bolezen.

Ustrezno obvladovanje teh dejavnikov lahko pomaga preprečiti težave z živci in bolečino v nogi!

Do vkleščenja živca lahko pride na več mestih, odvisno od tega, kateri živec je prizadet. Po navadi pride do pritiska na živec na področju, kjer je ta bolj izpostavljen.

Najpogostejše točke vkleščenja so:

• ledvena hrbtenica (živec ishiadicus: vzrok za težave je lahko hernija diska, degeneracija hrbtenice ali spinalna stenoza – značilna je ostra bolečina, mravljinčenje in šibkost, ki potuje po zadnji strani noge do stopal),
• zadnjica – piriformis sindrom (živec ishiadicus: živec je ujet pod ali znotraj mišice piriformis – bolečina je v predelu zadnjice in seva po nogi navzdol),
• dimeljska regija (živec femoralis, ki se vklešči zaradi tesnih oblačil, nosečnosti ali poškodbe – bolečina je v predelu dimelj in sprednjega dela stegna),
• koleno – sindrom peronealnega živca (živec peroneus: do vkleščenja pride zaradi dolgotrajnega sedenja s prekrižanimi nogami ali kot posledica poškodbe – pogosto je prisoten oslabljen dvig stopala in mravljinčenje) in
• gleženj – sindrom tarzalnega tunela (živec tibialis: do pojava simptomov pride zaradi otekanja, vnetja ali anatomskih nepravilnosti stopala – bolečina je pekoča v predelu stopala in se poslabša pri dolgotrajni hoji).

Vsaka od teh lokacij vkleščenja živca ima svoje specifične vzroke, simptome in načine zdravljenja!

Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje vkleščenega živca.

Simptomi se razlikujejo glede na lokacijo in stopnjo pritiska na živec.

Med najbolj značilne simptome prištevamo:

• bolečino (ostra, zbadajoča ali pekoča bolečina, ki seva po nogi in se poslabša pri sedenju, kašljanju, kihanju in naglih gibih),
• mravljinčenje ali odrevenelost,
• mišično oslabelost,
• izgubo senzorike in
• težave pri hoji (občutek nestabilnosti ali izguba ravnotežja).

Če bolečina traja več tednov, se slabša in povzroča izgubo občutka je nujno potrebno obiskati specialista, določiti resnost težav in kar se da hitro začeti z zdravljenjem!

Diagnoza

Za določanje prizadetosti živca ishiadicusa, strokovnjak uporablja kombinacijo anamneze, kliničnega pregleda in slikovnih preiskav. Zelo pomembna je natančna diagnoza stanja, ki se opredeli na podlagi klinične ocene in ocene prevodnosti živcev (EMG). Klinični pregled vključuje tudi nevrološki pregled miotomov, dermatomov in refleksov ter izvedbo specialnih ortopedskih testov.

Pomembna je tudi vključitev slikovnih preiskav. V teh primerih se najpogosteje uporabljata MR in ultrazvok, ki omogočata natančnejši vpogled v anatomijo živca in področje pritiska na živec.

Zdravljenje

Prva misel pri zdravljenju vkleščenega živca je verjetno operativni poseg. Čeprav je v nekaterih primerih res potreben, so izjemno učinkovite tudi konzervativne metode. Fizioterapija je ena izmed najučinkovitejših konzervativnih metod za zdravljenje vkleščenega ishiadicusa, saj pomaga zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost in preprečiti ponovne težave.

V akutni fazi je svetovan kratkotrajen počitek, vendar ne popolna neaktivnost. Smiselna je tudi aplikacija Sixtus ultrazvočne krioterapije za zmanjšanje akutnih simptomov in vnetja. Prav tako je izredno učinkovita protibolečinska Wintecare TECAR terapija, ki lajša bolečino in izboljšuje prekrvavitev prizadetega območja. Izvaja se tudi nežna sklepna mobilizacija, nevrodinamika (mobilizacija živčevja) in manualna terapija mehkih tkiv za sprostitev prekomerno napetih mišic.

Naslednja faza je namenjena vračanju gibalne funkcije, pri čemer naj bi za zelo ugodne veljale raztezne vaje, ki učinkujejo na zmanjšanje pritiska na živec (razteg piriformisa, hamstringov in hrbtenice). Znanstvene študije priporočajo še mobilizacijske vaje za hrbtenico in krepitev jedra. Poleg tega se spodbuja izvajanje krepilnih vaj za celotno telo in učenje pravilnih gibalnih vzorcev ter vaj ravnotežja, ki so pomembne za preprečevanje ponovitve težave.

Na koncu sledi še faza post rehabilitacije, ki se osredotoča na preventivno vzdrževanje in izvajanje naprednih vaje za krepitev moči in vzdržljivosti mišic ter se ukvarja z managementom kroničnih in degenerativnih stanj. Pomembna vlogo ima tudi ergonomija na delovnem mestu in vsakodnevnih opravilih.

Pravilno načrtovana in postopna fizioterapija je ključ do uspešnega okrevanja po vkleščenem ishiadičnemu živcu!

Prognoza je običajno dobra, trajanje rehabilitacije pri vkleščenem živcu pa je odvisno od resnosti poškodbe in odziva na zdravljenje.

Običajno rehabilitacija traja od 4 do 8 tednov, vendar se lahko podaljša v primeru hujših težav. Z ustreznim zdravljenjem in fizioterapijo večina ljudi občuti izboljšanje v nekaj tednih. Kljub temu je pomembno nadaljevati z izvajanjem vaj za preprečevanje ponovitve težav.

V kliniki Medicofit vam s strokovnim pristopom pomagamo učinkovito obnoviti gibljivost, okrepiti mišice in dolgoročno odpraviti težave z vkleščenim živcem!

Fortier, L. M., Markel, M., Thomas, B. G., Sherman, W. F., Thomas, B. H. in Kaye, A. D. (b. d.). An Update on Peroneal Nerve Entrapment and Neuropathy. Orthopedic Reviews, 13(2), 24937. https://doi.org/10.52965/001c.24937

Jacobson, L., Dengler, J. in Moore, A. M. (2020). Nerve Entrapments. Clinics in Plastic Surgery, 47(2), 267–278. https://doi.org/10.1016/j.cps.2019.12.006

Kumar, S., Mangi, M. D., Zadow, S. in Lim, W. (2023). Nerve entrapment syndromes of the lower limb: a pictorial review. Insights into Imaging, 14(1), 166. https://doi.org/10.1186/s13244-023-01514-6

Nerve Entrapment. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 29. marec 2025, s https://www.physio-pedia.com/Nerve_Entrapment