Ena izmed poškodb, ki jih pogosto ne opazimo takoj, dokler bolečina ne postane stalna in omejujoča, so stresni zlomi. Še posebej nevarni so, kadar se pojavijo v predelu medenice ali stegneničnem vratu – regijah, ki nosijo največje obremenitve pri hoji, teku in vsakodnevnih gibih. Športniki, rekreativci in osebe z zmanjšano kostno gostoto so lahko ogroženi, kar dela te vrste zlomov še toliko bolj pomembne za pravočasno prepoznavo.
Stresni zlom je drobna razpoka v kosti, ki nastane zaradi ponavljajoče se obremenitve in mikrotravm, ne pa nujno zaradi enkratne travmatske poškodbe. Gre torej za tihi proces, kjer kost postopoma izgublja svojo strukturo. Pogosto se sočasno začnepojavljati bolečina, oteklina ali omejena gibljivost. V medenici in stegneničnem vratu so ti zlomi posebej kritični, saj lahko bistveno vplivajo na stabilnost in funkcijo spodnjih okončin.
Vzroki so pogosto povezani z dolgotrajnim treningom brez ustreznega počitka, ponavljajočimi gibi, slabo obutvijo ali že prisotnimi spremembami v kostni gostoti. Pri obravnavanju stresnih zlomov ima fizioterapijaključno vlogo – tako v zgodnjem prepoznavanju tveganih znakov, kot tudi v rehabilitaciji, kjer z individualiziranimi vajami za krepitev mišične opore in izboljšanje biomehanike preprečujemo napredovanje poškodbe in ponovitve le te.
Pomembno je, da ob prvih znakih stresnega zloma ne čakate, ampak ukrepate. Pravočasna diagnostika in usmerjena fizioterapija bistveno skrajšata čas okrevanja in zmanjšata tveganja za zaplete, kot je popoln zlom.
V nadaljevanju bomo pogledali, zakaj so stresni zlomi v predelu medenice in stegneničnega vratu še posebej kritični, katere simptome moramo prepoznati in kako poteka celoten proces okrevanja!
Stresni zlomi stegneničnega vratu in medenice so med najbolj nevarnimi oblikami, saj se pogosto razvijajo prikrito in jih posamezniki sprva zamenjajo za mišične bolečine. Ponavljajoče se mikrotravme pri teku, skokih ali drugih obremenitvah spodnjih okončin povzročijo drobne razpoke v kosti, ki se brez ustrezne regeneracije širijo in slabijo strukturo. Največkrat so prizadeti športniki na dolge proge, plesalci ali vojaki, pri katerih je obremenitev stegneničnega vratu izjemno visoka.
V medeničnem predelu se stresni zlomi pogosto pojavijo pri športnicah z relativno energijsko pomanjkljivostjo, medtem ko pri starejših osebah najpogosteje nastanejo zaradi osteoporoze in slabše regenerativne sposobnosti kosti.
Čeprav se stresni zlomi lahko pojavijo tudi v golenici, stopalu ali rebrih, so poškodbe stegneničnega vratu in medenice posebej kritične. Zaradi slabše prekrvavitve tega področja obstaja večja nevarnost zapletov, kot je premik zloma ali celo trajna poškodba sklepa, kar lahko dolgoročno vpliv na mobilnost.
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja vključujejo zmanjšano kostno gostoto, hormonske motnje, kronično utrujenost in prehranske pomanjkljivosti, kot je nizek vnos kalcija in vitamina D. Pri ženskah dodatno tveganje predstavljajo menstrualne motnje, ki vplivajo ma presnovo kosti.
Zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja je bistveno za pravočasno ukrepanje, saj se stresni zlomi na stegneničnem vratu in medenici sprva kažejo z zelo nespecifičnimi simptomi, ki jih poškodovanci pogosto spregledajo ali pripišejo utrujenosti – prav zato je poznavanje zgodnjih znakov ključno za preprečitev hujših zapletov!
Značilni simptomi
Pri stresnih zlomih so simptomi pogosto prikriti in se razvijajo postopoma. Najpogosteje se pojavi topa, globoko locirana bolečina, ki se stopnjuje ob obremenitvi in popusti v mirovanju. Pri zlomih stegneničnega vratu se bolečina običajno širi v dimlje ali navzdol po stegnu, pri zlomih medenice pa v predel križa ali kolka.
Posamezniki pogosto opisujejo tudi občutek togosti, zmanjšano gibljivost ter težave pri daljših sprehodih ali športni aktivnosti. Ker začetni simptomi posnemajo mišično utrujenost ali preobremenitev, obstaja nevarnost pozno postavljene diagnoze, kar poveča tveganje, da se stresni zlom razvije v popoln zlom.
Pri stresnih zlomih diagnoza pogosto zahteva naprednejše slikovne preiskave, saj RTG posnetki v začetnih fazah običajno ne pokažejo sprememb. Najbolj zanesljiva metoda je MR, s katero jasno vidimo edem kostnine in mikropoškodbe. S pravočasno diagnozo lahko preprečimo napredovanje v popoln zlom, kar je ključno pri zlomih stegneničnega vratu ali medenice, kjer so posledice dolgotrajne.
Zdravljenje
V akutni fazi okrevanja je glavni cilj zaščititi prizadeto kost in hkrati preprečiti mišično oslabelost. Zato uvedemo razbremenitev s pomočjo pripomočkov za hojo in začnemo z vajami v odprti kinetični verigi, ki neposredno ne obremenjujejo področja zloma, a hkrati aktivirajo ključne mišične skupine.
Pri spodbujanju regeneracije poškodovanih tkiv je v pomoč napredna in izredno učinkovita Wintecare TECAR terapija, s katero pospešimo prekrvavitev, medtem ko za celjenje kostnine uporabljamo PERISO diamagnetno terapijo. Učinke instrumentalnih terapij ustrezno dopolnimo z izbranimi vajami za ohranjanje gibljivosti kolka in medenice.
Ko se kost primerno zaceli, postopno prehajamo v kinezioterapevtsko fazo, kjer se osredotočamo na izboljšanje stabilnosti in mišične moči. Uporabljamo napredne fizioterapevtske vaje proti uporu, korektivne vaje za izboljšanje vzorca hoje ter specifične vaje za krepitev mišic medeničnega obroča in stegenskih stabilizatorjev. Z napredno vadbo izboljšamo tudi propriocepcijo, kar je ključno za varno vrnitev k športni aktivnosti ali vsakodnevnim obremenitvam.
V zadnji, post-rehabilitacijski fazi gradimo na preventivnem programu, ki je individualno zasnovan glede na šport, delo ali druge obremenitve. S tem programom ohranimo kostno in mišično ravnovesje ter zmanjšamo tveganje za ponovitev stresa na že poškodovanem področju ali drugi kosti.
Kot del celotnega procesa zdravljenja vključujemo tudi edukacijo o postopnem povečevanju obremenitev (npr. tekaški program s faznim napredovanjem), saj prehitro vračanje k intenzivnim aktivnostim predstavlja največje tveganje za ponovitev.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri stresnih zlomih je ob pravočasni diagnozi dobra, celjenje običajno traja 6–12 tednov, pri zlomih stegneničnega vratu ali medenice pa lahko okrevanje zahteva daljše, večmesečno obdobje pod nadzorom fizioterapevta.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Bernstein, E. M., Kelsey, T. J., Cochran, G. K., Deafenbaugh, B. K. in Kuhn, K. M. (2022). Femoral Neck Stress Fractures: An Updated Review. JAAOS – Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 30(7), 302. https://doi.org/10.5435/JAAOS-D-21-00398
Gurney, B., Boissonnault, W. G. in Andrews, R. (2006). Differential Diagnosis of a Femoral Neck/Head Stress Fracture. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 36(2), 80–88. https://doi.org/10.2519/jospt.2006.36.2.80
Lapp, J. M. (2000). Pelvic stress fracture: Assessment and risk factors. Journal of Manipulative and Physiological Therapeutics, 23(1), 52–55. https://doi.org/10.1016/S0161-4754(00)90114-3
Liong, S. Y. in Whitehouse, R. W. (2012). Lower extremity and pelvic stress fractures in athletes. British Journal of Radiology, 85(1016), 1148–1156. https://doi.org/10.1259/bjr/78510315