Ali ste že kdaj občutili togost v hrbtenici, ki kar ne mine? Se morda soočate z bolečinami v križu, ki jih spremljajo znaki vnetja? Lahko gre za nekaj več kot le običajne bolečine – spondiloartritis, skupino revmatskih bolezni, ki lahko močno vpliva na vaše življenje!
Spondiloartritis je ime za skupino bolezni, ki spadajo pod širši pojem – artritis (vnetje sklepov). Gre za vnetno obliko artritisa, kjer je značilna prizadetost sinovije in mest, kjer se kite in vezi pritrjujejo na kost. Vnetje se najpogosteje pojavi v hrbtenici, sakroiliakalnem sklepu ali perifernih sklepih.
Bolezen je lahko zelo moteča, saj jo spremljajo bolečina, togost in utrujenost. Prav tako se lahko pojavijo tudi sekundarni simptomi drugje, kot so težave z očmi, srcem in črevesjem.
Kako lahko spondiloartritis pravočasno prepoznamo, kakšne so možnosti zdravljenja in ali telesna dejavnost pomaga? Vse ključne informacije boste izvedeli v tem članku!
Spondioloartritis je kompleksna skupina bolezni, pri kateri vzroki nastanka še niso popolnoma znani. Študije nakazujejo na vpliv genetskih, imunoloških in okolijskih dejavnikov, ki pripomorejo k razvoju bolezni.
Med te dejavnike prištevamo prisotnost gena HLA – B27, vlogo imunskih mediatorjev, okužb, preteklih poškodb in slabega življenjskega sloga.
Dejavniki tveganja
Med dejavnike tveganja, ki povečajo možnost za nastanek spondiloartritisa sodijo naslednji:
genetski dejavniki (prisotnost gena HLA – B27),
zunanji dejavniki (razne okužbe in pretekle poškodbe),
družinska anamneza (dovzetnost je za 30-35 % večja),
spol (prizadene več moških kot žensk) in
starost (največkrat prizadene mlajše ljudi, pred 45. letom starosti).
Simptomi spondiloartritisa
Tipična klinična slika spondiloartritisa se največkrat kaže v aksialni prizadetosti (vnetna bolečina v križu). Ta lahko povzroča topo bolečino, ki nastane postopoma, kasneje pa postane trajna. Lokalizirana je predvsem v predelu ledvene hrbtenice ali glutealno. Značilna je tudi prisotnost omejene gibljivosti in okorelosti.
Druga oblika je periferna prizadetost (npr. artritis – pretežno na spodnjih udih, entezitis – področje pete ali daktilitis) in zunajsklepna prizadetost (spremembe aortne srčne zaklopke ali razjede na črevesju).
Pomembna je zgodnja diagnoza in prepoznavanje simptomov, saj med pojavom prvih simptomov in diagnozo pogosto traja kar 5–10 let!
Za postavitev diagnoze so glavni dejavniki predhodni znaki, anamneza in klinični pregled. Pacient pri anamnezi pogosto poroča o bolečinah v hrbtu, ki je izrazita predvsem ponoči, utrujenosti in togosti. Pri kliničnem pregledu je potrebna natančna inspekcija in opazovanje ter palpacija bolečega območja. Prav tako je pomembno s klasifikacijo potrditi, ali gre res za spondiloartritis.
Kako lahko potrdimo, da gre za vnetno bolečino v križu? Pri tem si pomagamo z različnimi merili, kjer 4 od 5 izpolnjenih meril po navadi potrdi diagnozo. Med merila spadajo starost pod 30. letom, prikrit nastanek bolečine, bolečina, ki se zmanjša s telesno aktivnostjo, bolečina, ki se pojavi predvsem ponoči in se ne izboljša s počitkom.
Prav tako je koristna slikovna diagnostika, kjer pri MRI slikanju vidimo aktivne vnetne ali kronične spremembe. To nas privede do končne točne določitve diagnoze, nato pa lahko fizioterapevti naredijo individualen načrt zdravljenja bolezni.
Zdravljenje
Glede na prisotne simptome se strokovnjaki odločijo za način zdravljenja, ki bo za vas najprimernejši. Pri tem se velikokrat najprej odločijo za konzervativno zdravljenje s sočasnim jemanjem protibolečinskih in protivnetnih zdravil (NSAR). Pri hujših oblikah bolezni je svetovan tudi operativni poseg, z zamenjavo sklepa ali pa spinalno fuzijo.
V sklopu konzervativnega zdravljenja je prva faza rehabilitacije namenjena obvladovanju simptomov, predvsem najintenzivnejših – bolečine in znakov vnetja. Za odpravo bolečine se uporablja Wintecare TECAR terapija, za zmanjšanje vnetja pa Summus laser. Ta prav tako stimulira celjenje in poveča prekrvavitev območja. Zelo pomembna je tudi vadba, katere namen je ohranjati gibljivost in moč ter zmanjšati deformacije.
Kinezioterapevtska faza se osredotoča na vadbeno terapijo, kjer se svetuje izvajanje kinezioloških vaj za sklepno stabilizacijo. V primeru težav s hrbtenico je tudi zelo pomembno izvajanje kinezioloških vaj za moč jedra, saj te mišice še dodatno stabilizirajo hrbtenico. Kineziologi paciente naučijo tudi raznih razteznih vaj, ker bodo z njimi preprečili skrajšanje mišic in ohranili trajno gibljivost. Vaje za mišično – vezivno moč bodo pripomogle k zmanjšanju bolečine in togosti, razne udarne aktivnosti in pliometrične vaje pa bodo poskrbele za zdravje vaših kosti.
Post rehabilitacija ali faza preventivnega vzdrževanja skrbi za trajno ohranjanje pridobljene preventivne moči, fizične kondicije pacienta in zdrave hrbtenice ter sklepov.
Ključna je kombinacija zdravljenja in gibanja, zato rehabilitacija nikoli ne sme biti enaka vsem, ampak prilagojena posamezniku!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Zavedati se moramo, da je spondiloartritis napredujoča kronična bolezen, kar pomeni, da popolna ozdravitev ni mogoča. Vendar lahko bolezen s pravilno rehabilitacijo upočasnimo, zmanjšamo simptome in izboljšamo kakovost in zadovoljstvo pacientov.
Prognoza je torej odvisna od časa postavljene diagnoze, prilagoditve življenjskega sloga pacienta in pravilnega fizioterapevtskega zdravljenja.
Zato se tudi trajanje rehabilitacije lahko razlikuje, saj v akutnih začetkih bolezni ta lahko traja nekaj tednov, pri napredovani stopnji bolezni pa od nekaj mesecev do leta dni. V hudi obliki bolezni pa rehabilitacija traja skozi vse življenje.
Ne dovolite si, da vas bolezen omejuje – v kliniki Medicofit vam pomagamo narediti korak k boljšemu življenju in brezskrbnemu gibanju!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Danve, A. in Deodhar, A. (2022). Treatment of axial spondyloarthritis: an update. Nature Reviews Rheumatology, 18(4), 205–216. https://doi.org/10.1038/s41584-022-00761-z
O’Dwyer, T., O’Shea, F. in Wilson, F. (2014). Exercise therapy for spondyloarthritis: a systematic review. Rheumatology International, 34(7), 887–902. https://doi.org/10.1007/s00296-014-2965-7
Sieper, J. in Poddubnyy, D. (2017). Axial spondyloarthritis. The Lancet, 390(10089), 73–84. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(16)31591-4
