Ali vas pestijo bolečine v sklepih zaradi lupusa? Se sprašujete, kako bi se spopadli s to bolečino in izboljšali svojo kakovost življenja? V tem članku bomo raziskali, kako lahko fizioterapija pomaga pri obvladovanju sklepnega vnetja pri sistemskem lupusu eritematozusu.
Lupus oz. sistemski lupus eritematozus (SLE) je avtoimunska bolezen, katere izvor ni povsem znan. Pri tej bolezni naš imunski sistem s pomočjo avtoprotiteles in imunskih kompleksov povzroči škodo različnim organom – sklepom, ledvicam, koži in številnim drugim.
Lupus je bolezen, ki ima številne obraze. Najpogostejša oblika je prav sistemski eritematozni lupus, ki predstavlja več kot 70% primerov bolezni.
Poznamo še kožni (diskoidni) lupus – kjer je prizadeta predvsem koža, neonatalni lupus – se pojavlja pri dojenčkih mater, ki imajo določena protitelesa in oblike bolezni, ki se pojavijo z drugimi avtoimunskimi obolenji.
Ali ste vedeli, da se pri do 95% pacientov z lupusom pojavi artritis? Ta artritis je običajno manj vneten kot revmatoidni artritis, vendar lahko prav tako vodi v hude sklepne deformacije.
Številne znanstvene raziskave, kakor tudi klinična praksa dokazujejo, da lahko pravilno vodena fizioterapevtska obravnava bistveno izboljša kakovost življenja bolnikov s SLE ter prispeva k zmanjšanju bolečin in izboljšanju njihove funkcionalne sposobnosti.
Vzroki in dejavniki tveganja za nastanek sistemskega lupusa eritematozusa
Sistemski lupus eritematozus (SLE) je kompleksna avtoimunska bolezen z neznano etiologijo, ki vključuje delovanje avtoprotiteles in imunskih kompleksov, ki povzročijo poškodbe različnih organov.
Raziskave so pokazale, da so ključni dejavniki tveganja za razvoj SLE genetska predispozicija, imunske spremembe, okoljski dejavniki, kot je ultravijolična svetloba, ter hormonski vplivi, zlasti estrogeni.
Ali ste vedeli, da se bolezen kar 10-krat pogosteje pojavlja pri ženskah? Bolezen se najpogosteje pojavi v rodni dobi, zlasti med 15. in 30. letom starosti.
V zadnjih desetletjih se je pojavnost bolezni potrojila, predvsem zaradi izboljšanih diagnostičnih metod, ki omogočajo odkrivanje tudi blažjih oblik SLE.
Te interakcije med genetskimi, imunskimi in okoljskimi dejavniki prispevajo k raznolikim manifestacijam bolezni. Razumevanje teh vzrokov in dejavnikov tveganja je ključnega pomena za boljše prepoznavanje, zdravljenje in obvladovanje sistemskega lupusa eritematozusa.
Sistemski eritematozni lupus najpogosteje prizadene ženske v rodni dobi, kar kaže na pomembno vlogo hormonskih in genetskih dejavnikov pri razvoju bolezni.
Kakšne simptome povzroča lupus?
Sistemski eritematozni lupus ima izjemno raznoliko klinično sliko, saj lahko bolezen prizadene praktično vse organe telesa. Običajno se pri bolnikih pojavijo splošni znaki, kot so povišana telesna temperatura, utrujenost in izguba telesne teže, ki se prepletajo s skeletnomišičnimi bolečinami, hematološkimi odstopanji ter vnetjem seroznih membran.
V ospredju kliničnih manifestacij pa se lahko znajde ledvična ali nevrološka prizadetost. Prizadetost organov se lahko spreminja skozi potek bolezni, pri čemer se vzorci prizadetosti pogosto ponavljajo ob poslabšanjih bolezni.
Bolezen običajno poteka v zagonih – izmenjujejo se obdobja izboljšanja in poslabšanja.
Prvi znaki SLE se pogosto kažejo v prizadetosti sklepov. Najbolj značilen je simetrični artritis malih sklepov prstov rok, zapestij in kolen. Ko pride do prizadetosti kit (pogosto tenosinovitisa), lahko opazimo deformacije malih sklepov rok in zapestij – podobno kot pri revmatoidnem artritisu.
Ali ste vedeli, da se pri približno 80% pacientov pojavijo huda utrujenost in bolečine v mišicah? To vodi v zmanjšano telesno pripravljenost in posledično omejeno sposobnost za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti.
Fizioterapija ima pomembno vlogo pri bolnikih s SLE, saj lahko pomaga zmanjšati šibkost mišic ter povečati njihovo vzdržljivost. Fizioterapevtsko zdravljenje je ključno tako med akutnimi poslabšanji bolezni, kakor tudi med obdobji remisije.
Vpliv lupusa (SLE) na druge organe
Lupus lahko vpliva na praktično vsak organ človeškega telesa, zato je lahko klinična slika izredno pestra.
Koža je pri SLE pogosto prizadeta, s spektrom sprememb v vseh plasteh kože.
Makulopapulozni izpuščaj, znan tudi kot metuljasti izpuščaj, se običajno pojavi na obrazu in korenu nosu ter je povezan z izpostavljenostjo soncu.
Diskoidne spremembe pa so rožnatordeči infiltrati, ki se lahko zlivajo, in pogosto puščajo brazgotine.
Sluznice, kot so ustna sluznica, nosna sluznica in genitalije, so lahko prizadete z razjedami, ki pa niso boleče.
Serozne membrane, kot so plevra in perikard, se lahko vnamejo in povzročajo izlive.
Pljuča lahko trpijo zaradi alveolitisa, ki lahko vodi do zmanjšane pljučne funkcije, kar se kaže v težavah z dihanjem. Srce lahko prizadene endokarditis ali miokarditis (vnetje srčne mišice).
Ledvična prizadetost je pogosta, in sicer v obliki glomerulonefritisa, kar pomeni poškodbo ledvičnih telescev – nefronov. Ledvična okvara je lahko huda in vodi do različnih patoloških sprememb v urinu.
Pri ugotavljanju lupusa (SLE) se zdravniki opirajo na različne znake in teste. V laboratorijskih izvidih vidimo številna odstopanja, kot so povečana sedimentacija eritrocitov, anemija (slabokrvnost), odstopanja v beli krvni sliki ter posebna oblika anemije, imenovana hemolitična anemija.
Poleg tega so zelo pomembni laboratorijski testi, ki vključujejo določanje posebnih protiteles – za lupus je značilna prisotnost protiteles ANA.
Za potrditev diagnoze se včasih izvede ledvična biopsija, da se oceni ledvična prizadetost. Biopsija kože pa lahko pomaga tudi pri postavljanju diagnoze v zgodnjih fazah bolezni.
Za spremljanje poteka bolezni se uporabljajo različni indeksi, ki ocenjujejo aktivnost bolezni. To pomaga zdravnikom slediti, kako se bolezen razvija in kako dobro se odziva na zdravljenje.
Sistemski eritematozni lupus označuje avtoimunsko motnjo, pri kateri pride do nepravilnega delovanja imunskega sistema, ki začne napadati lastna tkiva in organe.
Zdravljenje sistemskega lupusa eritematozusa
Pri zdravljenju sistemskega lupusa eritematozusa je ključnega pomena preprečevanje poškodb organov in doseganje remisije bolezni. Zdravila, ki bi bolezen popolnoma ozdravilo, žal še ne poznamo.
Izbor terapije je odvisen od vpletenih organskih sistemov ter resnosti prizadetosti. Lahko sega od manj invazivnih ukrepov, kot so nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) in antimalariki, do intenzivnejših terapij, ki vključujejo citotoksična zdravila in kortikosteroide. Pri zmernih do težjih oblikah bolezni se vse pogosteje uporabljajo biološka zdravila, ki ciljno vplivajo na posamezne mehanizme imunskega odziva in omogočajo boljši nadzor bolezni.
Poleg zdravljenja imajo tudi izobraževanje bolnikov, spremembe v načinu življenja ter čustvena podpora ključno vlogo pri obvladovanju SLE. Pomembno je, da bolniki dobro razumejo patologijo bolezni, potencialno vpletenost organov ter pomen skladnosti pri jemanju zdravil in rednem spremljanju zdravstvenega stanja.
Ali ste vedeli, da pri lupusu pomembna zaščita pred soncem? Priporočljivo je, da se vsi bolniki z lupusom izogibajo neposredni izpostavljenosti soncu s pravilnim načrtovanjem dejavnosti, nošnjo lahkih ohlapnih oblačil, ki čim bolj pokrivajo telo, ter uporabo sončnih krem z visokim zaščitnim faktorjem.
Vsem pacientom s sistemskim lupusom eritematozusom (SLE) se priporoča fizioterapija, saj ima ta terapevtski pristop pomembno vlogo pri izboljšanju njihove kakovosti življenja. Fizioterapevtski programi so prilagojeni individualnim potrebam vsakega pacienta, s čimer se omogoči zmanjšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti sklepov in splošne funkcionalne mobilnosti.
Celostno fizioterapevtsko zdravljenje lupusa v Medicofit kliniki
Diagnostični pregled
Pri diagnostičnem pregledu pri sistemskem lupusu eritematozusu (SLE) se izvede natančna analiza, ki jo opravi izkušen fizioterapevt diagnostik. Njegova ključna naloga je podrobno spoznati vaše zdravstveno stanje, identificirati simptome ter oceniti splošno funkcionalnost vaših sklepov, pri čemer se posebej posvetimo sklepom rok, kolenom in zapestjem.
Diagnostični postopek se začne s skrbnim kliničnim pregledom. Ta vključuje temeljito vizualno oceno, kjer se preverja prisotnost oteklin, znakov vnetja, občutljivost na dotik, barvo in temperaturo kože ter morebitne deformacije sklepa.
Pomemben del diagnostike je tudi ocena gibljivosti sklepov, ki se izvaja tako pasivno kot aktivno. Na ta način lahko določimo, kako omejeno je sklepno gibanje in kakšna je stopnja omejitve. V okviru diagnostičnega pregleda se izvedejo tudi meritve mišične moči. To pomaga ugotoviti, ali obstajajo znaki izgube mišične mase, še posebej v okolici prizadetih sklepov in kit.
Ocena obremenilne kapacitete sklepa je pomembna, saj pokaže, kako dobro se sklep obnese ob obremenitvah, kar je lahko zaradi prisotne bolezni zelo oslabljeno.
Dodatno se lahko priporočijo slikovne diagnostične metode, kot sta rentgenski posnetek in magnetna resonanca, ki omogočajo vpogled v stanje sklepa in so ključne pri postavitvi pravilne diagnoze.
Na podlagi celotnega nabora podatkov se oblikuje individualni program zdravljenja, ki je popolnoma prilagojen vašim specifičnim potrebam.
Akutna fizioterapija
Fizioterapija ima pomembno vlogo pri bolnikih s sistemskimi eritemskimi lupusi (SLE), saj lahko pomaga zmanjšati šibkost mišic in pomaga pri zmanjševanju sklepnega vnetja (artritisa).
Vloga fizioterapevtov je ključna tako med akutnimi poslabšanji bolezni kot tudi med obdobji remisije, pri čemer se potrebe bolnika glede vrste tehnik lahko zelo razlikujejo – zato je ključen individualni pristop.
Naši strokovnjaki uporabljajo več terapevtskih pristopov, med katerimi so manualna terapija, terapija prožilnih točk in sklepna mobilizacija. Skozi terapije bomo izboljšali vaši mišično moč, zmanjšali utrujenost in povečali obseg gibljivosti prizadetih sklepov.
Aerobna vadba igra pomembno vlogo pri obvladovanju bolezni, saj pomaga zmanjšati splošno utrujenost, ki omejuje dnevne aktivnosti. Programi postopnega aerobnega vadbenega treninga so se izkazali za učinkovitejše od tehnik sproščanja pri zmanjševanju utrujenosti.
Poleg tega lahko tako aerobna vadba kot fizioterapevtskevaje za raztezanje in krepitev mišic povečajo raven energije, kardiovaskularno kondicijo, funkcionalno stanje ter mišično moč pri bolnikih.
Terapijo kombiniramo tudi s najsodobnejšimi fizioterapevtskimi napravami, kot so: TECAR WINTECARE terapijo, diamagnetoterapijo PERISO, visokoenergijski SUMMUS laser ter visokotonsko elekstrostimulacijo HiTOP.
Ali ste vedeli, da se je za izredno učinkovito pri zdravljenju lupusa izkazala ultrazvočna terapija? Ultrazvok je pogosto uporabljena metoda za zagotavljanje globoke toplote prizadetemu sklepu, vendar je ne smemo uporabljati v fazi aktivnega vnetja – ampak v obdobju remisije.
Fizioterapevti lahko tudi izobražujejo bolnike o najboljših načinih za zaščito sklepov, ki so dovzetni za poškodbe. Celostni pristop v kliniki Medicofit lahko pomaga bolnikom s SLE ohranjati njihovo kakovost življenja in dobro počutje.
Postakutna kineziologija
Po končani fazi fizioterapevtskega zdravljenja vas bodo prevzeli strokovnjaki za gibanje – kineziologi, ki imajo ključno vlogo pri povrnitvi polne funkcije vaših sklepov in mišic.
Rehabilitacija s kineziološko vadbo lahko poveča raven energije, kardiovaskularno kondicijo, funkcionalno stanje ter telesne sposobnosti, vključno z mišično močjo, in je varna za bolnike z lupusom.
Vadba z utežmi je pokazala, da izboljšuje moč in mišično maso, povečuje vsebnost mitohondrijev v mišičnih celicah ter zmanjšuje oksidativni stres – kreptivena vadba se izvaja glede na zmožnosti in prisotnost bolečine.
Ali ste vedeli, da je za lupus značilen nastanek sarkopenije? Sarkopenija je medicinski izraz, ki označuje izgubo mišične mase, moči in funkcije. Učinki kreptivene vadbe vplivajo na preprečevanje sarkopenije prek različnih mehanizmov na mišični in živčni ravni.
Izometrične vaje so primerne za paciente z aktivnim vnetjem sklepov – še posebej kolka in kolena, saj pomagajo ohraniti biomehansko stabilnost sklepa. Izotonične vaje lahko vključimo, ko vnetje sklepov izgine – v fazi remisije.
V kineziološki fazi izvajamo tudi aerobno vadbo, saj je koristna za skeletne mišice – povečuje mitohondrijsko biološko energijo, izboljšuje občutljivost na inzulin ter zmanjšuje oksidativni stres.
Kineziološka faza spodbuja telesno dejavnost, kar je pomembno za ohranjanje zdravja in preprečevanje poslabšanja bolezni.
Preventivna kinezioterapija
Po uspešno zaključenem celostnem zdravljenju lupusa se vaša pot do boljšega zdravja in aktivnega življenja nadaljuje s postrehabilitacijskim programom. Preventivni program je zasnovan tako, da ohranja in izboljšuje vaše funkcionalno stanje celotnega telesa, omogoča večjo samostojnost ter izboljšuje kakovost vašega življenja.
V okviru tega programa boste deležni strokovno vodenih kinezioloških vadb, ki so prilagojene vašim individualnim potrebam. S temi vajami bomo skupaj gradili mišično moč, gibljivost ter vzdržljivost, kar bo prispevalo k boljšemu delovanju vašega telesa.
Cilj tega preventivnega programa je, da po zaključenem zdravljenju ohranite visoko kakovost življenja in obdržite bolezen pod nadzorom.
V Medicofit, zasebni Kliniki za fizioterapijo se zavezujemo, da bomo vaše okrevanje podprli s celostnim pristopom, ki bo zagotovil dolgotrajne učinke zdravljenja. Skupaj bomo delali na izboljšanju vašega počutja, funkcionalnosti ter na tem, da boste spet lahko uživali v življenju brez omejitev, ki jih prinaša lupus.
Pogosta vprašanja
Ali je lupus lahko smrtonosen?
Da, lupus je lahko smrtonosen, vendar je pomembno razumeti, da večina ljudi z lupusom vodi relativno normalno življenje s pravilnim zdravljenjem.
Smrtnost pri lupusu je pogosto povezana s hudimi zapleti, kot so vnetje ledvic, pljuč ali srca. Tudi okužbe so lahko smrtonosne, ker lupus oslabi imunski sistem. Zgodnje diagnosticiranje, redno zdravljenje in skrbno spremljanje s strani zdravnika so ključni za obvladovanje bolezni in zmanjšanje tveganja smrtnih zapletov.
Ali se lupus s starostjo poslabša?
Potek lupusa se razlikuje med posamezniki. Pri nekaterih se lahko s starostjo poslabša, pri drugih ne. Pomembno je redno spremljanje pri zdravniku in pravilno fizioterapevtsko zdravljenje za obvladovanje bolezni.
Kaj povzroči poslabšanje lupusa?
Poslabšanje lupusa, imenovano tudi izbruh, se lahko sproži zaradi stresa, izpostavljenosti soncu, okužb, nepravilnega zdravljenja, hormonskih sprememb, drugih bolezni ali določenih zdravil.
Pomembno je, da oseba z lupusom skrbi za svoje zdravje, se izogiba sprožilcem in se posvetuje s svojim zdravnikom za učinkovito obvladovanje bolezni.
Je možno normalno življenje s SLE?
Mnogi ljudje s SLE s pravilnim zdravljenjem in upoštevanjem zdravniških nasvetov dosegajo visoko kakovost življenja.
Pomembno je, da sodelujete z zdravstveno ekipo, upoštevate predpisano terapijo, redno hodite na preglede, skrbite za zdrav način življenja, vključno s pravilno prehrano in telesno aktivnostjo, ter se izogibate dejavnikom, ki lahko poslabšajo bolezen, kot je pretirano izpostavljanje soncu.
Defi, I. R., Profita, J. C., Arisanti, F., & Charismawati, S. (2023). Recommendations for Physical Medicine and Rehabilitation to Impro ve Systemic Lupus Erythematosus Related Sarcopenia: A Literature Review. Current rheumatology reviews, 19(3), 281–286. https://doi.org/10.2174/1573397118666220928140707
Zucchi, D., Elefante, E., Schilirò, D., Signorini, V., Trentin, F., Bortoluzzi, A., & Tani, C. (2022). One year in review 2022: systemic lupus erythematosus. Clinical and experimental rheumatology, 40(1), 4–14. https://doi.org/10.55563/clinexprheumatol/nolysy
Putterman, C., Caricchio, R., Davidson, A., & Perlman, H. (2012). Systemic lupus erythematosus. Clinical & developmental immunology, 2012, 437282. https://doi.org/10.1155/2012/437282
