Bolečine v spodnjem delu hrbta, ki se širijo proti zadnjici ali stegnu, pogosto pripisujemo ledvenim težavam ali naporom pri dvigovanju bremen. A, kadar je bolečina globlja, stalna in poslabšana med sedenjem ali vstajanjem, se pogosto skriva manj poznan, a zelo nadležen vzrok – sakroilitis.
Sakroiliitis je vnetje enega ali obeh sakroiliakalnih sklepov. To sta sklepa, ki povezujeta križnico (sakrum) z obema črevnicama (ilium) v medenici. Zaradi vnetja se pojavi bolečina v spodnjem delu hrbta, zadnjici ali nogah, pogosto ob gibanju ali daljšem sedenju. Pogosto se pojavi kot posledicarazličnih stanj, kot so vnetne revmatične bolezni ali mehanske obremenitve.
Do razvoja sakroiliitisa pride zaradi različnih vzrokov, od vnetnih revmatičnih bolezni, nosečnosti, biomehanskih nepravilnosti, pa vse do neposrednih poškodb. Ključno pri tej težavi je prepoznati vir vnetja in ga obravnavati celostno, saj lahko dolgotrajno neravnovesje v medenici vpliva na celotno funkcionalnost hrbtenice in spodnjih okončin.
Pri rehabilitaciji je pomembno preseči zgolj lajšanje bolečin. S strokovno fizioterapevtsko obravnavokrepimo mišično stabilizacijo medeničnega obroča, zmanjšujemo vnetni odziv ter izboljšamo gibljivost in simetrijo medenice. Prav ustrezna aktivacija globokih stabilizatorjev trupa pogosto določa, ali se bo bolečina vrnila ali ne.
V nadaljevanju razkrivamo najpogostejše vzroke za sakroilitis, ključne simptome, potek zdravljenja ter sodobne terapevtske pristope, s katerimi uspešno obvladujemo to pogosto spregledano stanje!
Sakroiliitis je pogosto spregledan, a lahkozelo boleč vzrok za bolečine v hrbtu in medenici. Gre za vnetje sakroiliakalnega sklepa, ki povezuje križnico in medenico, torej ključno točko stabilnost naše hrbtenice. Če težave ne obravnavamo pravočasno, lahkopostanejo kronične. Prav zato je pomembno, da poznamo možne vzroke in se pravočasno odločimo za ustrezno terapijo.
Najpogostejši vzroki za nastanek sakroiliitisa:
degenerativne spremembe (zaradi staranja ali preobremenitve sklepa),
poškodbe ali travme medenice in spodnjega dela hrbta (prometne nesreče ali padci),
mehanska preobremenitev (zaradi dolgotrajnega sedenja, napačne drže ali asimetrične obremenitve),
nosečnost (hormonske spremembe in povečana telesna teža lahko vplivajo na stabilnost sklepa) in
operativni posegi ali spremembe po operacijah na medenici ali hrbtenici.
Dejavniki tveganja
Čeprav se sakroiliitis pogosto razvije postopoma, obstajajo dejavniki tveganja, ki pomembno povečajo verjetnost njegovega pojava in vplivajo na njegovo kroničnost.
Med najpogostejše dejavnike tveganja spadajo:
avtoimune bolezni (najpogostejši sistemski vzrok za vnetje sakroiliakalnega sklepa),
poškodbe v predelu medenice (stare in nezdravljene poškodbe lahko vodijo v vnetje sklepa),
okužbe (bakterijske ali virusne okužbe lahko sprožijo reaktivni sakroiliitis),
dolgotrajno sedenje, fizično delo ali nepravilna drža (povečujejo mehansko obremenitev križnice),
nosečnost (zaradi hormonskih sprememb in razrahljanosti vezi v medeničnem obroču) in
genetska nagnjenost (predvsem pri osebah s HLA-B27 antigenom, ki je povezan z večjim tveganjem za razvoj vnetnih revmatičnih bolezni).
Značilni simptomi
Sakroiliitis se običajno kaže z bolečino v spodnjem delu hrbta in medenici, ki se lahko širi proti zadnjici, stegnu ali dimljam. Pogosto je bolečina hujša ob daljšem sedenju, vstajanju ali hoji in se lahko poslabša ponoči in zjutraj.
Poleg bolečin se lahko pojavijo tudi občutek togosti, omejena gibljivost križnice ter rahla oteklina ali občutljivost na pritisk v predelu sakroiliakalnega sklepa. V hujših primerih se lahko pojavijo tudi splošni simptomi vnetja, kot so utrujenost, blago povišana telesna temperatura ali slabše počutje.
Kar do 25 % ljudi, ki trpijo za kronično bolečino v spodnjem delu hrbta, pravzaprav doživlja tudi vnetje sakroiliakalnega sklepa. Ta podatek jasno kaže, kako pomembno je, da je fizioterapija ciljno usmerjena, saj lahko prav specifični pristopi močno izboljšajo kakovost življenja!
Diagnoza sakroiliitisa temelji na natančni anamnezi in klinični oceni. V sklopu fizioterapevtskega pregleda preverimo bolečino ob palpaciji na sakroiliakalni sklep, gibljivost ter mišično moč hrbtnih in kolčnih mišic. V primeru nevroloških simptomov izvedemo tudi nevrološki pregled z oceno refleksov, miotomov in dermatomov.
Za potrditev diagnoze pogosto uporabimo slikovne preiskave, kot so RTG, UZ ali MR, ki pomagajo izključiti druge vzroke bolečine. Poleg tega so včasih potrebni laboratorijski testi za odkrivanje morebitnih vnetnih markerjev ali avtoimunskih bolezni.
Natančna diagnoza je ključna za uspešno načrtovanje individualiziranega terapevtskega pristopa.
Zdravljenje
Pri zdravljenju sakroiliitisa uporabljamo napredne metode, ki pospešujejo celjenje in zmanjšujejo nastalo vnetje. Z raznimi fizikalnimi agensi spodbujamo optimalno regeneracijo poškodovanih tkiv, njihove učinke pa združujemo z natančno izbranimi vajami, ki povečujejo gibljivost in stabilnost sklepa. Izogibamo se zastarelim postopkom, saj želimo zagotoviti kar se da učinkovit pristop.
V akutni fazi se osredotočimo na zmanjšanje bolečine in vnetja z ustreznimi tehnikami, ki dodatno ne obremenjujejo tkiv. Med instrumentalnimi postopki zdravljenja pogosto uporabimo Wintecare TECAR terapijo in Summus visokoenergijsko lasersko terapijo, ki skrbita za hitro in učinkovito analgetično delovanje. Za izboljšanje regenerativne sposobnosti prizadetega področja pogosto uporabimo tudi PERISO diamagnetoterapijo.
Za obravnavo akutnih simptomov uporabljamo tudi specifične metode za sproščanje mišic in izboljšanje cirkulacije, s čimer pospešimo obnovo. Hkrati uvajamo nežne vaje za ohranjanje mobilnosti, ki ne povzročajo dodatnega draženja. V tem obdobju je ključnega pomena individualna prilagoditev obremenitev – prepoznati moramo, katera gibanja poslabšajo simptome, in postopoma vzpostavljati stabilno okolje za nadaljnjo terapevtsko obravnavo.
Naslednja faza, kinezioterapevtska faza, je namenjena temu, da progresivno izvajamo korektivne in terapevtske vaje, s katerimi krepimo mišice trupa in izboljšujemo stabilnost sakroiliakalnega sklepa. Te postopoma preidejo tudi v vaje proti uporu. Vključujemo tudi napredne kineziološke tehnike za izboljšanje gibljivosti in vzdržljivosti, da oseba pridobi popoln nadzor nad gibanjem.
V ospredje postavimo aktivacijo globokih stabilizatorjev trupa, kot so mišice medeničnega dna in globoke trebušne mišice, saj so ključne za dolgoročno razbremenitev sklepa. Vaje postopoma stopnjujemo glede na zmogljivost posameznika, s čimer poskrbimo za varno, a hkrati učinkovito vrnitev v vsakodnevne obremenitve ali šport.
Za dolgoročno ohranjanje zdravja v kliniki Medicofit pripravimo individualno prilagojen program preventivnega vzdrževanja, ki je osredotočen na preprečevanje ponovitve poškodbe. Takšen program vključuje ciljno vadbo za krepitev mišičnih skupin, pomembnih za stabilnost hrbtenice (trebušne in hrbtne mišice), ter prilagojene ergonomske nasvete, ki podpirajo vsakodnevno gibanje. Tako zagotavljamo trajne rezultate in boljšo kakovost življenja.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 35-letni avtomehanik je obiskal kliniko Medicofit zaradi vztrajne bolečine v spodnjem delu hrbta in zadnjici, ki se je pojavljala že več tednov in je bila najmočnejša zjutraj in po daljšem stoječem delu. Prav tako je bil prisoten izrazit občutek togosti v spodnjem delu hrbta.
Začetno stanje: Pacient je poročal o topi bolečini globoko v spodnjem delu ledvene hrbtenice z občasnim širjenjem v desno stran medenice in proksimalni del stegna. Prisotna je bila jutranja okorelost. S kliničnim pregledom je bila ugotovljena močno povečana palpatorna občutljivost desnega sakroiliakalnega sklepa. Provokativni testi (FABER, Gaenslen) so izzvali značilno nelagodje. Gibljivost ledvenega dela hrbtenice je bila omejena, še posebej v smeri fleksije trupa.
Cilji zdravljenja: Omejitev vnetja in zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti medeničnega obroča in ledvene hrbtenice ter stabilizacije sakroiliakalnega sklepa.
Potek zdravljenja: Prva faza zdravljenja je bila usmerjena v analgetično delovanje. V ta namen smo uporabili krioultrazvočno terapijo, diamagnetoterapijo in terapijo z udarnimi valovi. Učinke instrumentalnih tehnik smo kombinirali s specialnimi manualnimi metodami. Ob izboljšanju klinične slike, so bile nadaljnje obravnave usmerjene v krepitveno vadbo.
Končno stanje: Pacient je ob zaključku zdravljenja poročal o odsotnosti bolečin, močno izboljšanem občutku gibljivosti ter ponovnem opravljanju delovnih opravil brez omejitev.
Celostno zdravljenje sakroiliitisa vključuje strokovno voden pristop, ki združuje sodobne terapevtske postopke in individualno prilagojeno vadbo. Le s ciljno usmerjeno obravnavo lahko dosežemo dolgoročno uspešnost zdravljenja.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza sakroilitiisa je praviloma dobra, če z zdravljenjem začnemo pravočasno in dosledno sledimo navodilom strokovnjakov.
Trajanje rehabilitacije je odvisno od resnosti vnetja, prisotnosti bolečin in posameznikovega odziva na terapijo. V nekaterih primerih se lahko izboljšanje pokaže že po nekaj tednih, medtem ko lahko pri bolj kroničnih ali zapletenih oblikah rehabilitacija trajaveč mesecev.
Pomembno je, da smo vztrajni in redno izvajamo terapevtske vaje, saj s tem krepimo mišice, izboljšujemo stabilnost medenice in zmanjšujemo obremenitev sakroiliakalnega sklepa. Aktivno sodelovanje v postopku zdravljenja bistveno vpliva na hitrejšo obnovo funkcije in zmanjšanje bolečin.
Izredno pomembno je, da po zaključku rehabilitacije nadaljujete s preventivnim delovanjem. S tem močno zmanjšate možnost ponovitve težav in hkrati pozitivno vplivate na kakovost življenja.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Al-subahi, M., Alayat, M., Alshehri, M. A., Helal, O., Alhasan, H., Alalawi, A., Takrouni, A. in Alfaqeh, A. (2017). The effectiveness of physiotherapy interventions for sacroiliac joint dysfunction: a systematic review. Journal of Physical Therapy Science, 29(9), 1689–1694. https://doi.org/10.1589/jpts.29.1689
Colò, G., Cavagnaro, L., Alessio-Mazzola, M., Zanirato, A., Felli, L. in Formica, M. (2020). Incidence, diagnosis and management of sacroiliitis after spinal surgery: a systematic review of the literature. MUSCULOSKELETAL SURGERY, 104(2), 111–123. https://doi.org/10.1007/s12306-019-00607-0
Lee, A., Gupta, M., Boyinepally, K., Stokey, P. J. in Ebraheim, N. A. (2022). Sacroiliitis: A Review on Anatomy, Diagnosis, and Treatment. Advances in Orthopedics, 2022(1), 3283296. https://doi.org/10.1155/2022/3283296
Slobodin, G., Hussein, H., Rosner, I. in Eshed, I. (2018). Sacroiliitis – early diagnosis is key. Journal of Inflammation Research, 11, 339–344. https://doi.org/10.2147/JIR.S149494
Slobodin, G., Rimar, D., Boulman, N., Kaly, L., Rozenbaum, M., Rosner, I. in Odeh, M. (2016). Acute sacroiliitis. Clinical Rheumatology, 35(4), 851–856. https://doi.org/10.1007/s10067-016-3200-6
