Revmatoidni artritis – znaki, simptomi in zdravljenje

Ali ste se kdaj vprašali, kaj se skriva za revmatoidnim artritisom? Zakaj povzroča bolečine v sklepih in kako vpliva na življenje posameznika? Kaj storiti, če se soočate s to kronično boleznijo ali poznate koga, ki se bori z njo?

Revmatoidni artritis (RA) je kompleksna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe in lahko povzroči različne sistemske zaplete. Gre za kronično vnetno stanje – artritis, ki vodi do bolečin, oteklin, omejene gibljivosti sklepov ter lahko povzroči trajne poškodbe in invalidnost.

Ali ste vedeli, da se bolezen pojavlja pri približno 1% prebivalcev? V ljubljanski in gorenjski regiji, v obdobju 2014–2015, je letna incidenca te bolezni pri odraslih prebivalcih,  znašala 15,2 primerov na 100.000 prebivalcev.

Tveganje za razvoj revmatoidnega artritisa narašča s starostjo, pri čemer so ženske kar 3-krat pogosteje prizadete kot moški.

Kljub temu, da ni trenutno nobenega zdravila, ki bi bolezen ozdravilo, so se v zadnjih letih pojavile nove terapevtske možnosti, ki omogočajo bolnikom z revmatoidnim artritisom boljšo kakovost življenja in nadzor nad simptomi.

V tem članku bomo raziskali ključne vidike revmatoidnega artritisa, vključno z njegovim mehanizmom delovanja, diagnostiko in pomenu fizioterapije pri upravljanju te zahrbtne bolezni. Kako v kliniki Medicofit obvladujemo simptome revmatoidnega artritisa in vam pomagamo ponovni prevzeti nadzor nad boleznijo razkrivamo v nadaljevanju.

Naročite se na zdravljenje revmatoidnega artritisa

Imunski sistem igra ključno vlogo pri revmatoidnem artritisu, čeprav natančni vzroki bolezni še niso povsem razjasnjeni. Pri tej bolezni imunski sistem deluje nepravilno, napada lastna tkiva, predvsem sklepno ovojnico, kar vodi v vnetje in poškodbe sklepnih struktur.

Poznamo številne dejavnike, ki vplivajo na razvoj bolezni:

• Genetska nagnjenost igra pomembno vlogo, saj se bolezen pogosto pojavlja v družinah, in genetski dejavniki prispevajo od 53 do 65 odstotkov k tveganju za razvoj bolezni. Še posebej je pomemben antigen HLA-DR4 v glavnem histokompatibilnem kompleksu (MHC), ki je povezan s pojavom revmatoidnega artritisa.
• Spolni hormoni, še posebej estrogeni, lahko vplivajo na razvoj bolezni, saj lahko zavirajo določene dele imunskega sistema.
• Okoljski dejavniki, kot sta kajenje in nizek socialno-ekonomski status, lahko prav tako prispevajo k tveganju za razvoj bolezni. Raziskave se osredotočajo tudi na možnost, da so lahko določene okužbe sprožilec bolezni.
• Protitelesa, kot so ACPA in RF (revma faktor), igrajo vlogo v avtoimunskem odgovoru in so povezana s hujšim potekom bolezni. Ta protitelesa lahko najdemo v krvi celo desetletja preden se bolezen dejansko razvije.

Klinična slika revmatoidnega artritisa običajno vključuje postopno pojavljanje bolečin in oteklin v več sklepih, vendar se včasih lahko pojavijo tudi nenadni izbruhi, artritis, ki se seli ali vnetje enega samega sklepa.

Poleg tega se lahko pojavijo splošni simptomi, kot so povišana telesna temperatura, utrujenost, potenje, izguba teka, hujšanje in težave s spanjem.

Osrednji dogodek pri revmatoidnem artritisu je sinovitis, ki vpliva na različne sklepe, najpogosteje na sklepe prstov rok (metakarpofalangealni in proksimalni interfalangealni sklepi) ter zapestja.

Ali ste vedeli, da lahko vnetje prizadene tudi druge sklepe? Pogosto so prizadeti tudi sklepi stopal (metatarzofalangealni sklepi), kar lahko povzroča bolečine v stopalu.

Kako izgleda sklepno vnetje? Prizadeti sklepi so boleči, otekli in v akutnih fazah tudi topli ter včasih rdeči. Zaradi bolečine in otekline je gibljivost sklepov omejena.

Okorelost je še posebej izrazita zjutraj in po daljšem počitku, včasih traja več ur in pogosto se pojavi v skladu z aktivnostjo bolezni.

Napredovanje bolezni lahko vodi v deformacije sklepov, kot je ulnarna deviacija prstov rok, subluksacija prstnih sklepov ter deformacija prstov rok v obliki labodjega vratu.

Prav tako se lahko pojavijo flektorne kontrakture komolcev in kolen. Deformacije sklepov so pogosto povezane z atrofijo mišic, tako v bližini prizadetih sklepov kot tudi na drugih delih telesa, še posebej, če so močno prizadeti veliki sklepi.

Ali ste vedeli, da se lahko razvije sinovitis tudi okrog kitnih ovojnic na rokah, kar se običajno pojavi nad zapestji ali na hrbtišču rok? To se lahko kaže kot podkožna, boleča izboklina.

V kronični fazi revmatoidnega artritisa se pogosto pojavijo tudi sinovijske ciste in sinovijske hernije, ki nastanejo zaradi visokega tlaka v vnetnih sklepih.

V nekaterih primerih se sinovija spremeni tako, da izbokli in oblikuje cisto, ki se lahko vidi na določenih mestih, kot so hrbtišča sklepov prstov ali zapestij, komolci ali gležnji. Primer tega je Bakerjeva cista v kolenski jami, ki izvira iz raztezanja burze (vrečke) v sklepu.

Ključno je da se bolezen čimprej prepozna in prične s aktivnim zdravljenjem. V kliniki Medicofit vidimo najboljše rezultate fizioterapevtskega zdravljenja prav pri pacientih, ki so z rehabilitacijo začeli takoj po postavljeni diagnozi.

Naročite se na zdravljenje revmatoidnega artritisa

Morda vas bo presenetilo, toda revmatoidni artritis je sistemska bolezen – kar pomeni, da pomembno vpliva na celotno telo, ne le naše sklepe.

Bolniki, pri katerih zdravljenje ni zadostno učinkovito ali imajo hujši potek revmatoidnega artritisa, lahko razvijejo različne zaplete zunaj sklepov. Domneva se, da se ti zapleti razvijejo zaradi delovanja imunskih kompleksov in rastnih hormonov.

Ali ste vedeli, da revmatoidni artritis povzroči nastanek prezgodnje osteoporoze? Pri pacientih vidimo precej nižjo kostno gostoto.

Kronično vnetje, ki je značilno za revmatoidni artritis, lahko tudi poveča tveganje za sekundarne težave, kot so amiloidoza, limfom in kardiovaskularni zapleti in vendar se tveganje za te zaplete zmanjšuje z uporabo sodobnih terapevtskih pristopov.

Revmatoidni vozliči

Revmatoidni vozliči se pojavijo pri 20 do 25 odstotkih bolnikov z revmatoidnim artritisom, še posebej pri tistih, ki imajo pozitiven serološki test.

Ti vozliči se običajno pojavijo na mestih, ki so mehansko obremenjena, kot so iztezna stran komolcev, podlahti, majhni sklepi na rokah, nad koleni, na zatilju ali nad križnico.

Ali ste vedeli, da se lahko v nekaterih primerih revmatoidni vozliči pojavijo tudi v notranjih organih, kot so možganske ovojnice, rebrna mrena, pljuča, osrčnik ali srčna mišica? V redkih primerih se revmatoidni vozliči pojavijo tudi v očesni beločnici in lahko napredujejo proti sprednjemu očesnemu prekatu.

Vaskulitis

Vaskulitis se pojavi pri hujši obliki revmatoidnega artritisa in prizadene srednje velike in majhne arterije ter venule.

Najpogosteje se kaže z drobnimi krvavitvami pod nohti, lahko pa se pojavijo tudi pikčaste krvavitve, tipna purpura (majhni rdeči madeži na koži) in kožne razjede.

Prizadetost pljuč

Pljučna prizadetost se lahko kaže kot plevritis (vnetje pljučne mrene), intersticijska pljučnica ali revmatoidni vozliči.

Intersticijska pljučnica se običajno razvije pri bolnikih z daljšim trajanjem revmatoidnega artritisa in včasih lahko predstavlja prvi in edini znak bolezni. Hujše pljučne spremembe se običajno pojavijo pri bolnikih s hujšim artritisom, pri čemer so dejavniki tveganja moški spol, starost in kajenje.

Prizadetost srca

Srčne spremembe pri revmatoidnem artritisu lahko vključujejo perikarditis (vnetje srčne ovojnice), endokarditis (vnetje veziva), in pojav revmatoidnih vozličev na srčnih strukturah.

Očesne spremembe

Očesne spremembe so pri revmatoidnem artritisu pogoste, vključno z episkleritisom, prizadetostjo roženice in veznice ter sindromom suhih oči. Zdravljenje revmatoidnega artritisa lahko tudi povzroči spremembe na očeh, kot je siva mrena po uporabi glukokortikoidov.

Nevrološke težave

Nevrološke težave pri revmatoidnem artritisu vključujejo utesnitvene sindrome živcev in difuzno senzorično nevropatij. Najpogostejši so utesnitveni sindromi, ki nastanejo zaradi pritiska na živec v bližini vnetega sklepa. Primer je sindrom zapestnega kanala, ki povzroča pekoče bolečine in parestezije v prstih rok.

Vse te izvensklepne manifestacije revmatoidnega artritisa zahtevajo pozornost in ustrezno zdravljenje – izvensklepne manifestacije bolezni v kliniki Medicofit vidimo predvsem pri pacientih, ki so z začetkom zdravljenja odlašali predolgo.

Naročite se na zdravljenje revmatoidnega artritisa

Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje revmatoidnega artritisa sta ključnega pomena za nadzorovanje bolezni in preprečevanje poškodb sklepov ter nastanek invalidnosti.

V začetni fazi je revmatoidni artritis težko razlikovati od drugih oblik vnetnega artritisa. Znaki, kot so erozije sklepov in revmatoidni vozliči, so bolj značilni za bolnike z dolgotrajno in slabo nadzorovano boleznijo. Zato so revmatologi razvili klasifikacijska merila, ki pomagajo pri zgodnji ugotovitvi in obravnavi revmatoidnega artritisa.

Glavno merilo za postavitev diagnoze revmatoidnega artritisa je klinična slika bolnika. Pri tem pomagajo tudi informacije iz anamneze (zgodovine bolezni) ter nekateri laboratorijski testi (kazalniki vnetja).

Ti testi so lahko koristni tako pri potrditvi diagnoze revmatoidnega artritisa kot tudi pri izključitvi drugih možnih diagnoz.

Ključno je, da se klasifikacijska merila uporabljajo pri bolnikih, ki imajo aktivno vnetje (oteklino) vsaj enega sklepa, pri čemer so nekateri sklepi, kot so distalni interfalangealni sklepi prstov, prvi metatarzofalangealni sklep stopala in prvi karpometakarpalni sklep roke, izvzeti, saj ti sklepi običajno prizadeti pri osteoartrozi.

Čeprav so v zadnjih letih doseženi veliki napredki pri zgodnjem odkrivanju in obravnavi revmatoidnega artritisa, še vedno ni na voljo zdravila, ki bi to bolezen popolnoma ozdravilo.

Vendar pa lahko s pravočasnim odkrivanjem in ustrezno fizikalno terapijo preprečimo poškodbe, ki bi se sicer lahko pojavile zaradi te vnetne revmatične bolezni.

Brez ustreznega zdravljenja se lahko razvijejo nepopravljive spremembe na sklepih in drugih delih okostja. Pristop k zdravljenju mora biti individualno prilagojen vsakemu bolniku, odvisno od resnosti bolezni, morebitnih sočasnih bolezni in želja bolnikov.

Cilji zdravljenja revmatoidnega artritisa vključujejo:

• Lajšanje bolečin: Zdravljenje nam pomaga zmanjšati bolečine, ki jih povzroča vnetje sklepov, kar izboljša kakovost življenja bolnika.
• Umirjanje vnetja: Glavni cilj terapije je zmanjšanje vnetja v sklepih, saj je to osnovni vzrok nastanka škode v sklepih pri revmatoidnem artritisu.
• Upočasnitev progresije bolezni: Zdravila in fizioterapija preprečijo nadaljnje poslabšanje stanja sklepov ter preprečijo trajne deformacije in izgubo funkcionalnosti.
• Izboljšanje kakovosti življenja: Terapija omogoča bolnikom, da živijo bolj aktivno in manj boleče življenje.

Kar zadeva zdravila, se uporabljata dve glavni skupini zdravil:

Zdravila za lajšanje simptomov: Sem spadajo nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), ki pomagajo pri lajšanju bolečin in glukokortikoidi (kortikosteroidi), ki zmanjšujejo vnetje in olajšajo gibanje sklepov.

Zdravila, ki spreminjajo potek bolezni: Ta zdravila vplivajo na nepravilno delovanje imunskega sistema, ki je osnovni vzrok revmatoidnega artritisa. Vključujejo sintezna, biološka in najnovejša tarčna zdravila, ki so usmerjena proti specifičnim molekulam vnetja in modulaciji imunskih reakcij.

Ker ne poznamo zdravila, ki bi revmatoidni artritis ozdravilo je ključno, da se ob postavitvi diagnoze vključite v fizioterapevtsko rehabilitacijo, ki vam lahko pomaga preprečiti napredek bolezni in ohraniti optimalno gibljivost vaših sklepov.

Naročite se na zdravljenje revmatoidnega artritisa

Cilj fizioterapevtskega zdravljenja v kliniki Medicofit je ohranjati gibljivost vašega telesa. Skozi fizioterapevtske metode zdravljenja za spodbujanje celjenja mišic, kosti in sklepov, vam bomo pomagali do večje moči, tonusa in boljše splošne telesne pripravljenosti.

Sodelovanje s fizioterapevtom je ključnega pomena, ne glede na to, ali imate revmatoidni artritis že dlje časa ali je bila bolezen šele diagnosticirana.

Zdravljenje v kliniki Medicofit je individualno prilagojeno, saj za vsakega pacienta oblikujemo načrt zdravljenja, ki bo ohranjal čim bolj zdrave sklepe in vam pomagal ohraniti ali izboljšati moč in gibljivost.

Načrt zdravljenja je sestavljen iz štirih faz: diagnostični pregled, akutna fizioterapija, postakutna kineziologija in preventivna kinezioterapija. Kaj lahko pričakujete v vsaki fazi zdravljenja vam predstavljamo v nadaljevanju.

Diagnostični pregled

Fizioterapevt diagnostik začne diagnostični pregled z natančnim pogovorom (anamnezo), v katerem se osredotočimo na trajanje težav, stopnjo bolečine ter morebitno prisotnost drugih izven-sklepnih zdravstvenih težav.

Nato sledi klinični pregled, ki vključuje pregled sklepa, palpacijo za oceno občutljivosti, stabilnosti, otekline in prisotnosti sklepnega vnetja. Izvajajo se tudi meritve gibljivosti sklepov, tako pasivne kot aktivne, da se oceni morebitne gibalne omejitve.

Fizioterapevt izvaja tudi meritve mišične moči, kar pomaga ugotoviti morebitne pomanjkljivosti in nesorazmerja v mišični moči.

V nekaterih primerih vam bomo morda priporočali dodatno slikovno diagnostiko, kot sta rentgensko slikanje ali magnetna resonanca, za bolj podrobno oceno stanja vaših sklepov.

Na podlagi vseh diagnostičnih informacij bomo oblikovali individualno prilagojen program zdravljenja.

Akutna fizioterapija

Revmatoidni artritis je kronična bolezen, za katero trenutno ni zdravila. Vsa trenutno razpoložljiva zdravljenja so usmerjena v izboljšanje simptomov in zagotavljanje boljše kakovosti življenja.

Cilj fizioterapevtskega zdravljenja v kliniki Medicofit je lajšanje bolečin ter zmanjšanje aktivnosti revmatoidnega artritisa – tako se prepreči nastanek nepovratnih sprememb in poveča funkcionalna zmogljivost.

Obvladovanje simptomov v akutni fazi vključuje zmanjšanje bolečine v sklepih, zmanjšanje otekline, izboljšanje stabilnosti sklepov ter povečanje obsega gibljivosti. Prav tako se posveča pozornost krepitvi mišic okoli sklepov.

Naš program zdravljenja se osredotoča na sklepno gibljivost, vzdržljivost, aerobno kondicijo, obseg gibanja, moč, kostno integriteto, koordinacijo, ravnotežje in zmanjšanje tveganja za padce.

Fizioterapevti uporabljajo različne terapevtske tehnike, kot je manualna terapija, terapija prožilnih točk in mobilizacija sklepov. Te metode pomagajo pri reševanju težav, kot so omejen obseg gibljivosti, napetost mišic in zmanjšanje bolečine.

Instrumentalna terapija je še en pomemben del fizioterapije in vključuje uporabo najsodobnejših naprav, kot so TECAR WINTECARE terapija, SUMMUS laser, 6D Action in elekstrostimulacija HiTOP. Te tehnike povečajo lokalno prekrvavitev, sprostijo globoka tkiva, spodbujajo celični metabolizem ter zmanjšajo bolečino.

Ključni del fizioterapevtske rehabilitacije pri artritisu je terapevtska vadba, ki pomaga okrepiti mišice okoli prizadetih sklepov. Prav tako izboljša sposobnost sklepa, da prenaša obremenitve, vzpostavi pravilno ravnovesje med mišicami ter poveča gibljivost sklepa. Vadba tudi izboljša sposobnost zaznavanja položaja sklepov (propriocepcija).

Fizioterapevti individualno pristopajo k vsakemu bolniku, saj se terapija prilagaja glede na potrebe in specifičnosti vsakega posameznika.

Postakutna kineziologija

Po uspešnem fizioterapevtskem delu zdravljenja vas prevzamejo strokovnjaki za kineziologijo, ki bodo nadaljevali z vašo telesno pripravo.

Vnetne revmatične bolezni lahko povzročijo omejeno gibljivost sklepov, izgubo mišične mase in moči ter zmanjšano kostno gostoto. Bolečina v sklepih pogosto sproži nagon po omejitvi gibanja, vendar je ključnega pomena, da osebe s tovrstnimi boleznimi izvajajo vaje in skrbijo za ohranjanje gibljivosti sklepov.

Pomanjkanje telesne aktivnosti lahko hitro privede do izgube mišične moči, kontraktur ob sklepih in skrčenju vezi ter deformacij. Redna telesna vadba je ključna za preprečevanje in odpravljanje teh težav.

Specializirana kineziološka vadba klinike Medicofit je osredotočena na krepitev mišic okoli sklepov, izboljšanje gibljivosti sklepov, povečanje stabilnosti sklepov in boljšo zaznavo gibanja telesa v prostoru (propriocepcijo).

• Vaje za gibljivost sklepov pomagajo ohranjati in izboljšati gibljivost sklepov, zmanjšati okorelost, uravnotežiti mišice ter lajšati bolečino.
• Vaje za raztezanje pomagajo obnoviti ali ohraniti prožnost mišic, kit ter dolžino mišic. Izvajamo jih počasi in previdno v stabilnem položaju.
• Vaje za krepitev mišic so namenjene izboljšanju mišične moči in ravnotežja. Močne mišice ščitijo sklepe, preprečujejo poškodbe in lajšajo vsakodnevne aktivnosti.
• Vzdržljivostna vadba vključuje aktivnosti, ki izboljšujejo srčno-žilno vzdržljivost in celotno telesno kondicijo.

Načrt vadbe se nenehno prilagaja vašim sposobnostim in napredku. Z zadostnim napredkom se intenzivnost in zahtevnost vadbene rutine povečujeta.

Pomembno je, da se vključi tudi kompleksnejše gibanje sklepov in vadbene vaje, ki vključujejo tudi druge dele telesa.

Preventivna kinezioterapija

Redna telesna vadba je ključnega pomena pri obvladovanju revmatoidnega artritisa. Čeprav se morda zdi, da bi se ob bolečinah in togosti sklepov morali izogibali gibanju, je pravilno ravno nasprotno.

Vadba ima številne koristi za ljudi s to boleznijo – pomaga ohranjati gibljivost sklepov, zmanjšuje tveganje za omejeno gibanje in deformacije sklepov.

V ta namen smo v kliniki Medicofit razvili postrehabilitacijski program zdravljenja, ki je namenjen krepitvi celotnega telesa in ohranjanju optimalne funkcije vaših sklepov

Samopomoč pri revmatoidnem artritisu je ključnega pomena za obvladovanje bolezni in izboljšanje kakovosti življenja. Poleg zdravil, ki jih predpiše specialist revmatolog, obstaja več načinov, kako si lahko sami pomagamo:

1. Telesna vadba: Redna telesna aktivnost je izjemno pomembna. Vadba pomaga ohranjati gibljivost sklepov, krepiti mišice, izboljšati telesno držo, zmanjšati bolečine in povečati splošno počutje. Priporočajo se različne oblike vadbe, vključno z aerobno vadbo, razteznimi vajami in vajami za moč.
2. Dihalne vaje: Dihalne vaje pomagajo ohranjati razteznost prsnega koša in izboljšati pljučno funkcijo.
3. Ohranjanje zdrave telesne teže: Skrb za pravilno prehrano in vzdrževanje normalne telesne teže lahko zmanjša obremenitev sklepov. Prekomerna telesna teža lahko poslabša simptome.
4. Pravilna telesna drža: Ohranjanje pravilne telesne drže pomaga preprečevati nepravilne obremenitve sklepov.
5. Raztezne vaje: Redno izvajanje razteznih vaj povečuje gibljivost sklepov, kar lahko zmanjša togost in poveča udobje pri vsakodnevnih aktivnostih.
6. Posvet s fizioterapevtom: Pred začetkom nove vadbe ali spremembo življenjskega sloga je vedno priporočljiv posvet s strokovnjakom fizioterapije, ki vam bo svetoval, katera vadba je primerna glede na vaše stanje.

Samopomoč in aktivno sodelovanje pri obvladovanju revmatoidnega artritisa lahko bistveno izboljšata kakovost življenja in zmanjšata simptome bolezni, vendar nista nadomestilo za specialno fizioterapevtsko zdravljenje.

Ali lahko ženske z revmatoidnim artritisom zanosijo?

Ženske z revmatoidnim artritisom (RA) lahko uspešno zanosijo in rodijo zdrave dojenčke. Vendar pa lahko v primerih, ko bolezen vpliva na ženske boke ali ledveno hrbtenico, porod postane bolj zahteven.  Kljub temu so tveganja za žensko in dojenčka nizka, bolezen se namreč med nosečnostjo pogosto umiri.

Ali je vsak artritis tudi revmatoidni artritis?

Ne, revmatoidni artritis je le en predstavnik velike skupine artritisev, med katerimi poznamo več kot 100 različnih bolezni.

Kakšna je na dolgi rok prognoza za revmatoidni artritis?

Bolezen revmatoidnega artritisa ima napredujoč potek. Nezdravljena bolezen lahko privede do nepopravljivih poškodb sklepov in invalidnosti ter posredno poveča tveganje za smrtnost. Zato je izjemnega pomena, da prepoznamo bolnike, pri katerih bolezen verjetno napreduje bolj agresivno, in začnemo z zgodnjim in celostnim zdravljenjem.

Nekateri znaki, ki nakazujejo, da bo potek bolezni verjetno hujši, vključujejo večje število otečenih sklepov, povišano raven C-reaktivnega proteina v krvi, prisotnost revmatoidnega faktorja (RF) in protiteles ACPA v krvi.

Prepoznavanje teh znakov omogoča zdravnikom, da bolnikom zagotovijo ustrezno zdravljenje že v zgodnji fazi bolezni, kar lahko znatno izboljša napoved in prepreči hujše poškodbe sklepov.

Kako hitro napreduje revmatoidni artritis?

Simptomi revmatoidnega artritisa se običajno razvijajo postopoma v nekaj tednih, vendar se lahko v nekaterih primerih hitro poslabšajo v nekaj dneh. Simptomi se razlikujejo od osebe do osebe – lahko se pojavijo in izginejo ter se sčasoma spreminjajo.

Čemu se naj izogibam, če imam revmatoidni artritis?

Pri revmatoidnem artritisu je pomembno, da se izogibate visoko obremenjujočim aktivnostim, kot je tek, saj lahko povzročijo bolečine v sklepih med poslabšanjem bolezni ali pri napredovali obliki bolezni.

Prav tako je ključno, da ne preskočite obiskov pri revmatologu, saj je sodelovanje s specialistom pomembno za učinkovito obvladovanje bolezni. Izogibajte se preveč pasivnemu »preživljanju časa na kavču« in dolgotrajnemu mirovanju. Prav tako je ključno, da dosledno jemljete vsa predpisana zdravila in sami ne opuščate zdravljenja, ne glede na to, kako dobro se počutite.

Interna medicina (6. izd., p. XXXVIII, 1693). (2022). Medicinska fakulteta; Buča.

Kirurgija (p. XXXVI, 1588). (2014). Grafika Gracer.

Hernández-Hernández, M. V., & Díaz-González, F. (2017). Role of physical activity in the management and assessment of rheumatoid arthritis patients. Reumatologia clinica, 13(4), 214–220. https://doi.org/10.1016/j.reuma.2016.04.003

Smolen, J. S., Aletaha, D., & McInnes, I. B. (2016). Rheumatoid arthritis. Lancet (London, England), 388(10055), 2023–2038. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(16)30173-8

Radu, A. F., & Bungau, S. G. (2021). Management of Rheumatoid Arthritis: An Overview. Cells, 10(11), 2857. https://doi.org/10.3390/cells10112857

Lange, E., Kucharski, D., Svedlund, S., Svensson, K., Bertholds, G., Gjertsson, I., & Mannerkorpi, K. (2019). Effects of Aerobic and Resistance Exercise in Older Adults With Rheumatoid Arthritis: A Randomized Controlled Trial. Arthritis care & research, 71(1), 61–70. https://doi.org/10.1002/acr.23589