Obraba hrustanca v kolenu je težava mnogih, saj se z njo sooča vse več svetovne populacije, ne glede na starost, spol ali način življenjskega sloga. Vendar se s to težavo najpogosteje srečujejo starejši, ampak tudi mlajši niso popolnoma zaščiteni, predvsem tisti, ki se ukvarjajo z intenzivnimi športnimi aktivnostmi ali so izpostavljeni dolgotrajnim prekomernim obremenitvam kolenskega sklepa.
Kaj pa zares pomeni obraba hrustanca? Gre za degenerativno stanje, kjer se zgornja zaščitna plast hrustanca postopoma tanjša. Hrustanec pa v sklepu omogoča gladko in nemoteno gibanje. Kot rezultat tega se pojavlja bolečina, togost in omejena gibljivost, ki lahko močno vplivajo na kakovost življenja posameznikov.
Čeprav je obraba hrustanca nepovraten proces je dobra novica ta, da obstaja veliko načinov, kako to omejimo in si pomagamo. Zelo pomembno je čimprejšnje prepoznavanje težave, prilagoditev življenjskega sloga in vključitev fizioterapije za zmanjšanje simptomov, boljšo funkcionalnost sklepa ter upočasnitev nadaljnje obrabe!
Članek bo govoril o ključnih ukrepih, pomembnih za zmanjšanje napredovanja težave in preproste korake, ki jih vključimo v vsakdanje življenje za podporo zdravju vašim kolen!
Funkcija hrustanca je predvsem zaščita kosti in blaži sile, omogoča gladko premikanje sklepa, nudi podporo in obliko sklepu ter preprečuje obrabo kosti.
Struktura sklepnega hrustanca zagotavlja kolenskemu sklepu, da vzdrži in se upira velikim obremenitvam in omogoča gibanje, ki je skoraj da brez trenja. Gre torej za gladko, elastično in čvrsto tkivo, sestavljeno je iz hondrocitov (celic hrustanca) in medceličnine (predvsem kolagena in proteoglikanov).
Vzroki za nastanek
Vzroki nastanka za obrabo hrustanca v kolenskem sklepu so večinoma degenerativne naraveter posledice poškodb (enkratnih ali ponavljajočih se mikropoškodb). Obrabo lahko povzroči tudi nepravilna postavitev in biomehanika kolena, saj to povzroči preobremenitev v določenih predelih sklepa.
Ali ste vedeli, da je krivec za hitrejšo obrabo hrustanca lahko tudi boelezen kot je revmatoidni artritis? Če je vaš odgovor ne, vam lahko razložimo zakaj je temu tako! Pri večini revmatoidnih bolezni je značilna obraba sklepnega hrustanca in njegove spremembe, vzrok pa naj bi tičal v genetskih okvarah!
Dejavniki tveganja
Med dejavnike tveganja lahko uvrstimo sledeče:
Starost (starejši),
prekomerna telesna teža,
prisotnost pridruženih bolezni (npr. revmatoidni artritis),
predhodne poškodbe (ACL ali meniskov) in
moč kvadricepsa.
Značilni simptomi
Najpogostejši simptomi po katerih pacienti z obrabo hrustanca tožijo so:
Bolečina (med aktivnostjo),
oteklina,
togost sklepa in
funkcionalne omejitve (v vsakdanjem življenju in med športnimi aktivnostmi),
Pozor!Klinična slika se lahko med posamezniki razlikuje, saj obsega vse od naključno opaženih, asimptomatskih sprememb do dramatičnih, invalidnih artritičnih simptomov!
Diagnostična terapija se začne z obsežno anamnezo, kjer pacienta povprašamo o nastanku težave, njeni lokaciji in možnih pridruženih poškodbah ali boleznih, ki bi lahko vplivale na obrabo hrustanca. Zatem se izvede klinični pregled in funkcionalne gibe, kjer pacient toži po bolečini. Prav tako je potrebna podrobna palpacija sklepa, kjer pogosto opazimo oteklino in pojav bolečine lateralno ali medialno. Za natančno opredelitev obrabe hrustanca v kolenu se uporabi RTG, MRI (za jasnejšo sliko) ali diagnostična artroskopija (neposredna vizualizacija dejanske poškodbe hrustanca). Potem sledi diagnostični posvet in predstavitev individualnega načrta zdravljenja.
Pri zdravljenju je svetovana uporaba nesteroidnih antirevmatikov in redna fizioterapija, pri hujših obrabah pa je priporočljiva operacija. Dokazano je, da je fizioterapevtska rehabilitacija lahko koristna za paciente, pri katerih kirurško zdravljenje ni mogoče in za tiste, pri katerih je treba operacijo za nekaj časa odložiti. Njen namen je lajšanje simptomov in zaustavitev napredovanja poškodbe, da se preprečijo kakršnekoli posledice.
Akutna faza se osredotoča na lajšanje najtrdovratnejših simptomov – bolečine s Tecar terapijo, otekline s krioterapijo in otekline s presoterapijo, apliciranjem kineziotapinga ali z limfno drenažo. Ko te simptome obvladamo se začne specialna terapevtska vadba in se paciente uči osnovnih vaj za mišično – vezivno moč ter se ohranja gibljivost s pasivno in aktivno sklepno mobilizacijo.
Kineziologi vaje otežijo in uvajajo progresivne vaje za krepitev okrog prizadetega sklepa, pomembno je tudi raztezanje za ohranitev normalne velikosti sklepne kapsule. Svetuje se vaje za stabilizacijo sklepa in propriocepcijo ter učenje pravilnih gibalnih vzorcev. Ko pacient to osvoji se ga nauči funkcionalnih vaj, ki mu bodo prišle prav v vsakodnevnem življenju in se bo z njimi srečeval. Pacienta se spodbuja k redni aerobni vadbi, ki bo pozitivno vplivala na celotno telo.
Preventiva je pomemben aspekt pri obrabi hrustanca, saj tako lahko omilimo težavo in omogočimo čim bolj nemoteno življenje. Izrednega pomena je redna telesna aktivnost, saj se tako lahko hrustančne spremembe lahko tudi zmanjšajo. Paciente je potrebno podučiti, da je sedentarnost in visok ITM recept za težave s hrustancem. Tako bomo dosegli dolgoročno moč, funkcionalnost sklepa in fizično kondicijo!
Pomembno se je zavedati, da je fizioterapija v Kliniki Medicofit eden najučinkovitejših načinov za lajšanje simptomov in izboljšanje funkcionalnosti kolena pri obrabi hrustanca!
Prognoza in čas rehabilitacije
Prognoza je načeloma dobra, ampak odvisna od več dejavnikov. Moramo se zavedati, da se hrustanec ne more regenerirati v celoti, lahko pa ga s pravočasnimi in ustreznimi ukrepi bistveno izboljšamo.
Rehabilitacija traja od nekaj tednov (pri blažjih obrabah) do nekajmesecev (hujše obrabe ali po operaciji).
Pomembno je, da pacient sodeluje s fizioterapevtom ter se zaveda, da je dolgoročna skrb za kolenski sklep ključna za ohranjanje rezultatov in preprečevanje nadaljnjih težav!
Biswal, S., Hastie, T., Andriacchi, T. P., Bergman, G. A., Dillingham, M. F. in Lang, P. (2002). Risk factors for progressive cartilage loss in the knee. Arthritis & Rheumatism, 46(11), 2884–2892. https://doi.org/10.1002/art.10573
Gahunia, H. K. in Pritzker, K. P. H. (2020). Structure and Function of Articular Cartilage. V H. K. Gahunia, A. E. Gross, K. P. H. Pritzker, P. S. Babyn in L. Murnaghan (ur.), Articular Cartilage of the Knee: Health, Disease and Therapy (str. 3–70). Springer. https://doi.org/10.1007/978-1-4939-7587-7_1
Houpt, J. B., Gahunia, H. K. in Pritzker, K. P. H. (2020). Physical and Rehabilitative Therapy for Knee Articular Cartilage Injury and Disease. V H. K. Gahunia, A. E. Gross, K. P. H. Pritzker, P. S. Babyn in L. Murnaghan (ur.), Articular Cartilage of the Knee: Health, Disease and Therapy (str. 235–251). Springer. https://doi.org/10.1007/978-1-4939-7587-7_8
