Ahilova tetiva, ki povezuje mečne mišice s petno kostjo, je najmočnejša in ena najpomembnejših tetiv v našem telesu. Kljub svoji robustnosti pa je izjemno dovzetna za poškodbe, zlasti pri aktivnih posameznikih in športnikih. Raziskave kažejo, da se kar 30–50 % vseh poškodb Ahilove tetive zgodi med športnimi aktivnostmi, kot so tek, nogomet, tenis ali košarka.
Čeprav je natrgana Ahilova tetiva pogostejša pri moških med 30. in 50. letom starosti, lahko prizadene kogarkoli, ki redno obremenjuje stopala.
Natrganje Ahilove tetive se pogosto zgodi nenadoma in se izraža z ostrim občutkom bolečine, ki ga mnogi opisujejo, kot bi jih nekdo močno udaril po zadnjem delu gležnja.
Podatki kažejo, da je približno 20 % primerov natrganja Ahilove tetive povezanih s ponovnim natrganjem ali nezadostno rehabilitacijo, kar poudarja pomembnost pravilnega zdravljenja in postopne vrnitve k aktivnostim.
V tem prispevku bomo podrobno razložili, kako prepoznati natrgano Ahilovo tetivo, katere metode zdravljenja so najučinkovitejše ter kako s preventivnimi ukrepi zmanjšati tveganje za to bolečo poškodbo.
Natrgana ahilova tetiva najpogosteje nastane zaradi nenadnega, močnega obremenjevanja ali nenaravnih gibov, ki presegajo tetivno odpornost.
Med najpogostejšimi vzroki za poškodbo so:
- Nenadni pospeški in spremembe smeri: Športi, kot so tenis, košarka in nogomet, kjer so pogoste hitre spremembe smeri in pospeševanje, lahko povzročijo prekomerno obremenitev ahilove tetive.
- Pretirana uporaba in ponavljajoči se gibi: Dolgotrajno prekomerno obremenjevanje tetive, kot je pogost tek na dolge proge ali vztrajna hoja navkreber, lahko povzroči mikropoškodbe, ki sčasoma vodijo v natrganje.
- Nepravilna tehnika: Slaba tehnika vadbe, nepravilna obutev ali neustrezno ogrevanje pred aktivnostjo lahko povečajo tveganje za poškodbo.
- Degenerativne spremembe: S starostjo se tetiva naravno stara, kar vodi v zmanjšano prožnost in večje tveganje za poškodbe.
- Predhodne poškodbe ali zdravstvena stanja: Osebe z zgodovino tendinitisa, bursitisa ali drugih vnetnih procesov so bolj dovzetne za natrganje tetive.
Simptomi natrgane ahilove tetive so običajno precej očitni, vendar se lahko razlikujejo glede na stopnjo poškodbe. Med najpogostejše simptome spadajo:
- Nenadna, ostra bolečina v zadnjem delu noge, pogosto opisana kot občutek, da je nekdo zadaj brcnil.
- Občutek pokanja ali trganja ob trenutku poškodbe.
- Oteklina in modrice okoli petnega dela.
- Težave pri hoji ali stanju na prstih zaradi izgube moči v nogi.
- Občutljivost na pritisk in zmanjšana gibljivost gležnja.
Diagnoza se postavi s fizičnim pregledom, pri katerem se oceni gibljivost in občutljivost tetive. Thompsonov test, kjer se stisne mečna mišica in opazuje gibanje stopala, je uporabljen za potrditev popolnoma pretrgane tetive.
Dodatni diagnostični postopki, kot sta ultrazvok ali magnetna resonanca (MRI), lahko pomagata potrditi diagnozo in natančno oceniti obseg poškodbe – namreč popolno ali delno pretrganje zahtevata različno rehabilitacijo.
Naročite se na zdravljenje natrgane Ahilove tetive
Zdravljenje natrgane ahilove tetive je odvisno od resnosti poškodbe, starosti pacienta in ravni aktivnosti pred poškodbo. Možnosti zdravljenja vključujejo:
- Konzervativno zdravljenje: Za manjše natrganine ali pri starejših pacientih se pogosto uporablja imobilizacija v opornici ali longeti, ki omogoča, da se tetiva zaceli naravno. Zgodnja mobilizacija in postopno povečanje obremenitve sta ključna za optimalno okrevanje.
- Kirurški poseg: Pri popolni rupturi tetive ali pri športnikih se pogosteje odločamo za kirurški poseg, ki tetivo ponovno poveže. Sledi rehabilitacija, ki vključuje postopno obremenjevanje in specialno fizioterapijo.
Fizioterapija ima ključno vlogo v postopku okrevanja, ne glede na izbrano metodo zdravljenja. Klinika Medicofit ponuja individualno prilagojene rehabilitacijske programe, ki vključujejo najsodobnejše metode za hitro in učinkovito okrevanje.
Fizioterapevtska rehabilitacija Ahilove tetive je ključnega pomena za uspešno okrevanje po rupturi ali tendinopatiji. Program rehabilitacije običajno vključuje niz progresivnih vaj, ki so namenjene krepitvi tetive, izboljšanju njene prožnosti in zmanjšanju bolečine.
Osnovne metode vključujejo ekscentrične in koncentrične vaje, ki so dokazano učinkovite pri spodbujanju regeneracije poškodovanih tkiv.
Ekscentrične vaje, kjer se mišica podaljšuje med naporom, se pogosto uporabljajo za obvladovanje kronične bolečine in povečanje tetivne tolerance na obremenitve. Te vaje se dopolnjujejo z raztezanjem mišic meč, kar izboljšuje elastičnost tetive in okoliških mišic.
Rehabilitacija se začne s počasnim in kontroliranim obremenjevanjem tetive, ki se postopoma stopnjuje z večjo intenzivnostjo vaj. Pomemben del rehabilitacije je tudi vključitev funkcionalnih vaj, ki simulirajo gibe, potrebne v vsakodnevnih aktivnostih ali športu.
Pri pacientih, ki zaradi bolečine ali omejene mobilnosti ne morejo začeti z vajami, uporabljamo napredne terapije in tehnike kot do TECAR terapija, LASER, HiTop elektroterapija za umiritev bolečinskih simptomov, kar omogoča nadaljnjo fizioterapijo.
Študije so pokazale, da lahko s pravilno izvedeno fizioterapijo dosežemo izboljšanje pri 80–90 % pacientov. Naš cilj je povrniti polno funkcionalnost tetive ter preprečiti ponovitev poškodb, kar zahteva vztrajno delo, natančno sledenje vajam in pogosto prilagoditev rehabilitacijskega programa glede na napredek posameznika
Ekipa strokovnjakov Medicofit obsega fizioterapevte in kineziologe, ki skrbijo za celovit pristop, ki ne zajema le rehabilitacije, temveč tudi preprečevanje ponovnih poškodb.
Medicofit izstopa po svoji zavezanosti k uporabi inovativnih pristopov in vrhunske opreme, ki omogočajo natančno diagnosticiranje in učinkovito zdravljenje.
Prognoza natrganja Ahilove tetive
Prognoza je na splošno boljša pri bolnikih, ki se zdravijo konzervativno (brez operacije), če je poškodba delna. V primerih popolne rupture je operativni poseg pogosteje potreben za optimalno okrevanje.
Okrevanje običajno traja od 6 do 12 mesecev, odvisno od resnosti poškodbe in vrste zdravljenja. Športniki ali osebe, ki se želijo vrniti k visokointenzivnim dejavnostim, lahko potrebujejo celo več kot leto dni.
Večina bolnikov se lahko vrne k vsakodnevnim aktivnostim po približno 3 do 6 mesecih, vendar je za vrnitev na vrhunski šport pogosto potrebno daljše okrevanje.
Kljub uspešnemu zdravljenju se lahko pojavijo dolgoročne težave, kot so zmanjšana moč tetive, zmanjšana gibljivost gležnja in stalna bolečina ali neugodje.
Maffulli, N., Longo, U. G., Gougoulias, N., Caine, D., & Denaro, V. (2008). Achilles tendon ruptures: A review. Clinical Orthopaedics and Related Research, 466(12), 2562-2581. Dostopno na: https://link.springer.com/article/10.1007/s11999-008-0437-z
Soroceanu, A., Sidhwa, F., Aarabi, S., Kaufman, A., & Glazebrook, M. (2012). Surgical versus nonsurgical treatment of acute Achilles tendon rupture: A meta-analysis of randomized trials. The Journal of Bone and Joint Surgery, 94(23), 2136-2143. Dostopno na: https://journals.lww.com/jbjsjournal/Abstract/2012/12050/Surgical_Versus_Nonsurgical_Treatment_of_Acute.1.aspx
Khan, R. J., Fick, D., Keogh, A., Crawford, J., Brammar, T., & Parker, M. (2005). Treatment of acute Achilles tendon ruptures: A meta-analysis of randomized, controlled trials. The Journal of Bone and Joint Surgery, 87(10), 2202-2210. Dostopno na: https://journals.lww.com/jbjsjournal/Abstract/2005/10000/Treatment_of_Acute_Achilles_Tendon_Ruptures__A.21.aspx
