Tekaško koleno (Sindrom iliotibialnega trakta)

Tekaško koleno (znan tudi kot sindrom iliotibialnega trakta), ki ga mnogi povezujejo kot tipično poškodbo tekačev, je razlog za poškodbo povezano s preobremenitvijo, kjer se bolečina najpogosteje pojavi na zunanji strani kolena (področje lateralnega epikondila stegnenice), predvsem v območju 30° upogiba kolena ob prenosu teže na poškodovano nogo.

Bolečina se stopnjuje, če se aktivnost ne prilagodi ali začasno ustavi. Nemalokrat se bolezensko stanje prepozna že ob pojavu otekline in/ali pekočega občutka ter možne krepitacije

Napačno zasnovan vadbeni program in tako nenadzorovano povečan volumen npr. teka, kolesarjenja in drugih aerobnih aktivnosti, je prvovrsten dejavnik tveganja za nastanek tekaškega kolena.

Zaradi kombinacije biomehanskih značilnosti gibanja in preobremenitve so pogost razlog za nastanek tudi skrajšan iliotibialni trakt, slabša moč mišic odmikalk in zunanjih rotatorjev v kolčnem sklepu, preobremenitev zaradi prekomerne količine in nenadne spremembe tipa treninga (na primer razgiban teren).

Iliotibialni trak je debel trak vezivne fascije, ki poteka po lateralni (zunanji) površini noge od zgornjega dela medenice vse pod koleno. Sestavljen iz fascije mišic gluteus maximus, gluteus medius in tensor fasciae latae (TFL).

Poteka površno nad mišico vastus lateralis in se prirašča na Gerdyjev izrastek platoja tibie (golenice) ter delno na epikondil stegnenice. Obstaja tudi sprednji podaljšek, imenovan iliopatelarni trak, ki se prirašča na pogačico in preprečuje njen medialni premik.

Njegova glavna funkcija je stabilizacija kolka in kolena ter zagotavljanje lateralne podpore spodnjemu udu. To omogoča trdno stebričasto strukturo, na kateri lahko stojimo (zlasti na eni nogi) in pomaga stabilizirati medenico med gibanjem.

Ali ste vedeli, da je iliotibialni trak sestavljen predvsem iz kolagenskih vlaken? Kolagen je najmočnejša beljakovina, ki jo najdemo v naravi. Kolagenska vlakna so zelo organizirano usmerjena vertikalno, kar omogoča boljšo absorpcijo obremenitve pri nosilnih dejavnostih. Med plastmi kolagena je tudi majhna količina elastičnih vlaken, ki mu omogočajo nekoliko elastičnost in gibljivost, kar mu pomaga delovati kot vzmet.

Etiologija tekaškega kolena je predmet kontroverzne razprave. V kontekstu mehanizma bolečin sta trenutno v veljavi dve obrazložitvi.

Tradicionalno se je verjelo, da je trenje med ITT in lateralnim femoralnim epikondilom razlog za draženje tetive – pojasnilo, ki ga podpirajo nekatere empirične študije, ki kažejo na anteroposteriorno (v smeri od spredaj nazaj) gibanje ITT med upogibanjem in iztegovanjem kolena.

Novejša študija je nasprotno ugotovila, da je iliotibialni trakt trdno pritrjen na lateralni femoralni epikondil z vlaknastim nitjem, ki preprečuje drsenje med traktom in kostjo v smeri od spredaj nazaj.

Avtorji so zato predlagali obrazložitev, da lahko prekomerna napetost v iliotibialnem traktu povzroči stiskanje spodaj ležečega maščobnega tkiva ali burze, kar nazadnje povzroči vnetje in bolečino – pojavi se ob hkratnem gibu notranje rotacije kolena in kolka pri 30° upogibu

Dejavniki tveganja za nastanek tekaškega kolena

Razumevanje dejavnikov tveganja za to bolezen je ključnega pomena za preprečevanje in obvladovanje težav pri teku. Najpogostejši dejavniki tveganja so:

• Slaba biomehanika gibanja (tehnika teka ali kolesarjenja); predvsem notranja rotacija kolen in bokov
• Neravnovesje mišic kolka med levo in desno stranjo telesa
• Šibkost mišic kolkov, zadnjice, notranje glave kvadricepsa (stegenske mišice) in telesnega jedra.
• Slab nadzor stopalnega loka (ploska stopala) ali pretirana pronacija stopala med tekom
• Obrabljeni ali neprimerni športni čevlji
• Naglo povečanje števila pretečenih kilometrov ali intenzitete dejavnosti
• Prekomeren trening teka v hribe (predvsem tek navzdol)
• Dolgotrajno tekanje ali kolesarjenje (priprava na polmaratone, maratone, ultra-maratone)

Zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja za tekaško koleno in pravočasno ukrepanje s fizioterapevtskim pristopom omogoča tekačem in športnikom, da se vrnejo k športnim aktivnostim, brez nepotrebnih prekinitev zaradi poškodb.

Naročite se na zdravljenje tekaškega kolena

Tekaško koleno se resda pogosto pojavlja pri tekačih na dolge proge, vendar lahko prizadene tudi posameznike, ki se ukvarjajo z različnimi drugimi športi in aktivnostmi. To vključuje kolesarjenje, smučanje, nogomet in številne druge športe.

Tekaško koleno se pri ženskah pojavlja pogosteje kot pri moških. Prevalenca pri moških se giblje med 16 % in 50 %, medtem, ko pri ženskah pojavnost z leti narašča in dosega tudi do 80 % pojavnosti omenjene poškodbe.

V eni izmed opravljenih študij so ugotovili, da imajo ženske zaradi svoje drugačne oblike medenice povečan kot za izvajanje giba zunanje rotacije kolka, zato je s tem večja tudi notranja rotacija kolena in posledična izrazitejša dovzetnost za pojav tekaškega kolena.

Glavni simptom sindroma tekaškega kolena je ostra bolečina, pekoč občutek ali nelagodje na zunanji strani kolena, ki se lahko širi po nogi in sega proti boku.

Ali ste opazili, da je bolečina hujša pri teku navzdol, ali če tečete ali kolesarite dlje, kot ste običajno vajeni? Morda boste opazili, da se bolečina začne ob določenem točki med tekom ali kolesarjenjem ter izgine kmalu po prenehanju aktivnosti.

Običajno boste občutili bolečino le med izvajanjem dejavnosti, ki poslabša težavo. Vendar pa, če se težava nadaljuje in postaja hujša, lahko začne vplivati tudi na vas med hojo, pri vzpenjanju po stopnicah ali sedenju z upognjenimi koleni.

Najpogostejši simptomi tekaškega kolena so:

• Ostra ali pekoča bolečina tik nad sklepno špranjo na zunanji strani kolena.
• Bolečina, ki se poslabša ob teku ali drugih ponavljajočih se dejavnostih.
• Oteklina na zunanji strani kolena.
• Bolečina pri hoji po hribu navzdol ali pri spuščanju po stopnicah.
• Postopen pojav simptomov, ki, če trajajo več kot štiri tedne, lahko povzročijo pomembno oviro pri izvajanju športnih dejavnostih.

Bolečina se lahko stopnjuje pri hoji po klancu navzdol, pri kolesarjenju, teku in sicer že v manjši intenziteti. Če se nekaj časa tovrstne aktivnosti ne prakticirajo oz. izključijo, se bolečina ponovno pojavi, ko se vzpostavitev dejavnosti spet vključuje v vsakdanjik.

Specialna rehabilitacija s progresivnim obremenjevanjem kolena, ki nosi diagnozo tekaško koleno je ključna za zdravljenje brez vzdraženih simptomov.

Naročite se na zdravljenje tekaškega kolena

Proces zdravljenja tekaškega kolena traja od dva do osem tednov, v primeru kroničnega stanja tudi do 12 tednov.

Tekaško koleno se lahko po nekaj dneh mirovanja umiri, vendar to velja le za akutno fazo poškodbe. V tem obdobju se stanje lahko popravi že po tem, ko koleno hladimo z namenom lajšanja in ublažitve simptomov. Kako poteka zdravljenje v kliniki Medicofit, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Diagnostični pregled

Zagotoviti natančno diagnozo sindroma Iliotibialnega traku je ključnega pomena, saj omogoča izbiro najučinkovitejšega načrta zdravljenja za vas. Diagnoza bo postavljena s strani fizioterapevta diagnostika, s celovito klinično oceno.

Diagnostik se bo z vami pogovoril o vaši pretekli zdravstveni anamnezi, poteku simptomov, vaših vsakodnevnih dejavnostih in vadbeni rutini, da bo pridobili vpogled v vašo verjetno diagnozo.

Po konzultaciji bo fizioterapevt izvedel vrsto testov, ki bodo pomagali pri postavitvi diagnoze; to lahko vključuje:

• Oceno obsega gibljivosti in moči kolen in bokov.
• Oceno dolžine mišic in njihove prožnosti, kot so kvadricepsi, zadnje stegenske mišice in mišice zadnjice.
• Opazovanje vašega gibanja kolena in izvajanja dejavnosti, kot so počepi, poskoki, skakanje, tek.
• Preverjanje drugih delov telesa po potrebi, kot so stopala in spodnji del hrbta. To bo pomagalo ugotoviti, ali je vzrok vaših težav morda v drugem delu telesa.
• Inspekcija in palcapija okoli kolenskega sklepa in Iliotibialnega traka, da se ugotovi točno, kje je najbolj boleče mesto.
• Specialni testi – za tekaško koleno sta specifična Oberjevin Noblov test.

Klinična ocena je običajno dovolj za postavitev diagnoze sindroma Iliotibialnega traku. Slikovna diagnostika v večini ni potrebna. Zanjo se odločimo, če potrebujemo dodatne informacije o natančnih strukturah, ki povzročajo vnetje, ali o tem, ali je prišlo do otekanja samega Iliotibialnega traku in povečanja tekočine v burzi ali okoliških tkivih.

Akutna fizioterapija

Glavni cilj v akutni fazi rehabilitacije tekaškega kolena je doseganje ustrezne gibljivosti in tonusa tako iliotibialnega trakta, kot tudi drugih sosednjih struktur, saj le-ta služi kot dobra predpriprava za kasnejše doseganje razvoja moči.

Terapija prožilnih točk ali miofascialno sproščanje se uporabljata z namenom sproščanja miofascialnih omejitev in zmanjšanja napetosti ITT – na samem traktu in na sosednjih mišicah, kot so vastus lateralis, biceps femoris ali TFL.

Ali ste vedeli, da v akutni fazi izvajamo predvsem vaje za raztezanje? Raztezanje se priporoča že v zgodnjih fazah rehabilitacije in je namenjeno razbremenitvi napetosti v ITT ter zmanjšanju kompresijskih sil, ki delujejo na tkiva pod njo.

Pomemben je dovolj dolgo trajajoč (vsaj 30 sekundni) raztezni položaj določene vaje, ki je prilagojen pacientu in krepi elastičnost ter prožnost struktur v telesu.  Raztezne vaje morajo biti nujno kombinirane z manualno terapijo, ki jo aplicira fizioterapevt glede na stanje pacienta.

Kot primer efektivne raztezne vaje je vsekakor manipulacija mišice tensor fascia latae: postavimo se za doseg roke stran od stene in nogo, ki je bližje steni zadaj prekrižamo ter stopalo obrnemo rahlo navznoter. Nekoliko pokrčimo sprednjo nogo in bok potisnemo ob steno ter ob tem pazimo, da je trup ves čas vzravnan. Položaj zadržimo vsaj 20 do 30 sekund.

TECAR terapija in laser terapija sta dve kakovostni terapevtski možnosti za zdravljenje tekaškega kolena. TECAR terapija je termična terapija, ki globoko prenaša energijo do poškodovanega območja, zmanjšuje bolečino ter spodbuja vensko in limfno drenažo.

Pomaga tudi pri vnetjih kit, burz, bolečinah mehkih tkiv ter poškodbah sklepov, kosti in mišic. Ta terapija združuje mehanizma globinskega povišanja temperature in povečanja energijskega potenciala celičnih membran, kar izboljšuje stimulacijo celic, krvni obtok in pospešuje fiziološke procese za uravnavanje tkivne fiziologije.

LASER terapija uporablja ojačan laserski žarek za pospeševanje metabolnih procesov in procesov celjenja v mehkih tkivih. Svetloba prodre skozi tkiva in ima biološke in fiziološke učinke.

Instumentalna terapija izboljša mikrocirkulacijo, imunoregulacijo, živčno prevodnost in celjenje poškodovanega tkiva. Terapija je uspešna pri zmanjševanju napetosti mišic in bolečine ter se uporablja za zdravljenje različnih poškodb v akutni in subakutni fazi.

Postakutna kineziologija

Funkcionalna faza rehabilitacije tekaškega kolena poteka pod nadzorom specialistov za kineziologijo. V funkcionalni fazi rehabilitacije pride na vrsto vadba za moč, kjer je poudarek na krepitvi mišic odmikalk kolka. Smiselno je slediti utemeljenemu programu progresivno sestavljenih krepilnih vaj.

Ali ste vedeli, zakaj je pomembna krepitev mišic, ki izvajajo abdukcijo kolka? Šibkost mišic gluteus medius lahko sproži kompenzacijsko povečanje aktivnosti tensor fasciae latae (TFL), kar povzroči večje napetostne sile na iliotibialni trakt. V rehabilitaciji se priporočajo vaje, kot so dvig medenice ali enonožni počepi, za korekcijo mišičnega neravnovesja.

V začetku rehabilitacije se uporabljajo različne variacije dvonožne izvedbe vaj, kasneje sledi nadgradnja na enonožno izvedbo. Pri enonožni oziroma unilateralni izvedbi je aktivacija stabilizatorskih mišic kolka večja kot pri dvonožni izvedbi.

V dolgoročen pomen vadbe se skladno z zgoraj napisanim podajajo naslednji primeri vaj: abdukcija kolka, dvig bokov, spust medenice, počep v razkoraku, izpadni koraki, izpadni koraki z drsnikom, enonožni mrtvi dvig, enonožni počep. Vsi našteti primeri vaj se s postopno progresijo uteži usmerjajo po metodi vzdržljivosti v moči.

Pridobljena moč na mišicah, ki odmikajo kolk (abduktorji kolka) vzporedno izboljša simptome tekaškega kolena. Ravno tako tveganje za nastanek tekaškega kolena povzročajo oslabljene mišice stopala – plosko stopalo, ki povzroči, da stopalo med tekom koleno »sili« v pretiran gib notranje rotacije.

Cilj rehabilitacije tekaškega kolena je tudi izboljšanje biomehanike stopala z vadbo propriocepije ter specialnimi vajami moči za predel goleni.

Preventivna kinezioterapija

V primeru umiritve bolečin, ki jih povzroča tekaško koleno s pomočjo apliciranja različnih fizioterapevtskih metod pa se lahko kljub temu vzrok za nastanek tekaškega kolena ponovi.

Za ohranjanje optimalnega zdravja vaših kolen in preprečevanje  ponovitve tekaškega kolena, smo za vas pripravili preventivni program vadbe. Ta program je namenjen ohranjanju in izboljšanju kondicije vašega kolena ter celotnega telesa.

Ali ste vedeli, da s postrehabilitacijskim programom uspešno zmanjšujemo tveganje za poškodbe in ponovitev simptomov? Zdrava in močna kolena so ključna za uživanje v teku brez bolečin.

V kliniki Medicofit ne le odpravljamo simptomov, temveč se osredotočamo na obravnavo vzrokov težav in ohranjanje zdravja vaših kolen ter gibalnega sistema kot celote.

Vračanje v šport po rehabilitaciji tekaškega kolena se svetuje, glede na znanstveno literaturo, ko simptomov iliotibialnega sindroma ni prisotnih vsaj 14 dni od zaključenega procesa zdravljenja. Da se stanje zares obravnava kot primerno za ponovno vračanje v športne aktivnosti se opravi tudi provokativen Noblov test, ki mora na podlagi vseh zahtev biti negativen.

V primerno fizično formo se telo vzpostavi ob pravilni tehniki specialnih vaj in progresiji vadbe ter primerni individualizaciji rehabilitacije glede na stanje pacienta, kar je izredno pomembno za eliminiranje dodatnih možnih poškodb.

V kliniki Medicofit zasledujemo načelo popolne individualizacije fizioterapije, kar pomeni, da se pacientu prilagajamo z izbranimi vajami, ponovitvami, serijami ter variacijami izbrane vaje v progresiji obremenitve.

Prioritizacija sestave individualnega plana terapevtske vadbe za pacienta in uspešno vračanje nazaj v redne fizične aktivnosti sta komponenti, ki vodita do preprečevanja nastanka ponovnih poškodb.

Friede, M. C., Innerhofer, G., Fink, C., Alegre, L. M., & Csapo, R. (2022). Conservative treatment of iliotibial band syndrome in runners: Are we targeting the right goals?. Physical therapy in sport : official journal of the Association of Chartered Physiotherapists in Sports Medicine, 54, 44–52. https://doi.org/10.1016/j.ptsp.2021.12.006

Khaund, R., & Flynn, S. H. (2005). Iliotibial band syndrome: a common source of knee pain. American family physician, 71(8), 1545–1550.

Pegrum, James, Alex Self in Nick Hall. 2019. Iliotybial badn syndrome. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30898786/.

Flato, Russel, Giovanni J. Passanante, Matthew R. Skalski, Dakshesh B. Patel, Eric A. White in George R. Matcuk Jr. 2017. The iliotibial tract: imaging, anatomy, injuries, and other pathology. Dostopno na: https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00256-017-2604-y.

Clark, M. A., Lucett, S. C. in Sutton, B. G. 2014. NASM Essentials for Corrective Exercise Training. Arizona: National Academy of Sports Medicine.

Aderem, Jodi. 2015. The Biomechanical Risk Factors Associated with Preventing and Managing Iliotibial Band Syndrome in Runners: A systematic Review. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4647699/.

Phynomark, A., S. Osis, B. A. Hettinga, R. Leigh, R. Ferber. 2015. Gender differences in gait kinematics in runners with iliotibial band syndrome. Dostopno na:    https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25622800/.

Yeste – Fabregat, Mireia, Luis Baraja – Vegas, Juan Vicente – Mampel, Marcelino Perez – Bermejo, Iker J. Bautista Gonzalez in Carlos Barrios. 2021. Acute Effects of Tecar Therapy on Skin Temparature, Ankle Mobility and Hyperalgesia in Myiofascial Pain Syndrome in Professional Basketball Players: A Pilot Study. Dostopno na: https://www.mdpi.com/1660-4601/18/16/8756.

Weckström, Kristoffer in Johan Söderström. 2016. Radial extracorporeal shochwave therapy compared with manual therapy in runners with iliotibial band syndrome. Dostopno na: https://content.iospress.com/articles/journal-of-back-and-musculoskeletal-rehabilitation/bmr612.

Farivar, Shirin, Talieh Malekshahabi in Reza Shiari. 2014. Biological effects of low laser therapy. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4291815/.