Kako obvladati artritis? Fizioterapija in nasveti za domače okolje
Avg 1 -
Kazalo
Življenje z artritisom ni le običajna bolečina v sklepih, ampak je za mnoge vsakodnevni izziv, ki vpliva na gibanje, počutje in celo na naše odnose in delo. Bolečina, okorelost in zmanjšana gibljivost se ne pojavijo le ob staranju, temveč lahko prizadenejo tudi mlajše posameznike, ne glede na življenjski slog. Ko nas sklepi začnejo resneje opozarjati, se pogosto vprašamo, kaj lahko storimo, da se stanje ne poslabša?
Vzroki za pojav artritisa so številni, od genetske predispozicije, avtoimunih bolezni, do posledic dolgotrajnih preobremenitev ali poškodb. Kljub temu pa imamo pri obvladovanju te bolezni več moči, kot si mislimo.
Pri obvladovanju simptomov ima pomembno vlogo sodobna fizioterapija, ki se ne osredotoča le na lajšanje simptomov, ampak celostno usmerjeno skrbi za izboljšanje kakovosti življenja. Z natančno prilagojenimi vajami in podporo strokovnjakov lahko močno vplivamo na potek bolezni in ohranimo svojo samostojnost.
Ker se aktivno zdravljenje v sklopu fizioterapije na določeni točki tudi ustavi oz. omeji, je ključno, da tudi sami poskrbite za ustrezne prilagoditve življenjskega sloga in se s to boleznijo spopadete aktivno!
Za artritis resda ne poznamo zdravila, a z aktivnim pristopom, razumevanjem bolezni in strokovno podporo lahko prevzamemo nadzor nad bolečinami in omejitvami.
Artritis nastane zaradi vnetja sklepov, kar povzroči trdovratne simptome, kot so bolečina, oteklina, togost in zmanjšana gibljivost sklepov. Obstaja mnogo vrst artritisa, pri čemer so najpogostejše osteoartritis (posledica obrabe hrustanca v sklepih zaradi staranja), revmatoidni artritis (avtoimuna bolezen, kjer imunski sistem napada lastna sklepna tkiva), putika (kopičenje kristalov sečne kisline v sklepih) in reaktivni artritis (vnetje sklepov zaradi okužbe).
Glavni vzroki za nastanek artritisa so:
starost in obraba sklepov,
genetska nagnjenost,
avtoimune bolezni,
okužbe,
poškodbe sklepov,
nezdrava prehrana,
prekomerna telesna teža,
kajenje.
Individualno zasnovan fizioterapevtski program, ki vključuje aktivno gibanje, nadzor bolečine in krepitev mišic okoli prizadetih sklepov pomaga pri obvladovanju znakov artritisa!
Najpogostejši znaki artritisa
Artritis se v vsakodnevnem življenju kaže na različne načine, odvisno od njegove vrste in stopnje.
Najpogostejši znaki, ki jih ljudje občutijo pri vsakdanjih opravilih:
jutranja okorelost sklepov,
težave pri odklepanju vrat, obračanju ključa (fina ročna dela),
bolečina (pojavi se lahko pri hoji, vstajanju, plezanju itd.),
utrujenost rok,
togost sklepov,
topli, rdeči sklepi (pri vnetnem artritisu) in
razne deformacije (ukrivljeni prsti ali sklepne izrastline).
Fizioterapija ima ključno vlogo pri obvladovanju artritisa, saj z različnimi terapevtskimi pristopi zmanjšujemo bolečino, izboljšujemo gibljivost, ohranjamo funkcionalnost sklepov in povečujemo kakovost življenja posameznikov. Pristop prilagajamo glede na fazo zdravljenja in stopnjo okvare.
V akutni fazi, ko so znaki vnetja še prisotni, se osredotočamo predvsem na zmanjševanje in lajšanje simptomov. Uporabljamo hladne obkladke, priporočamo počitek in razbremenitev prizadetega predela ter izvajamo nežne vaje, s katerimi preprečujemo togost sklepov in ohranjamo mišično aktivacijo.
Za obravnavanje akutnih simptomov se v kliniki Medicofit poslužujemo uporabe najsodobnejših terapevtskih naprav, ki pripomorejo k hitrejši regeneraciji in učinkovitejšem zmanjšanju bolečine. Ena izmed takšnih je TECAR Wintecare – oblika endogene termoterapije, ki z globinskim delovanjem omogoča segrevanje tkiv, kar posledično pripomore k močnemu analgetičnemu učinku.
Ko se bolezenski znaki nekoliko umirijo, uvajamo več aktivnih vaj. Cilj je ohraniti ali izboljšati gibljivost sklepov. Prav tako se usmerimo v izvajanje vaj za izboljšanje mišične moči, koordinacije in vzdržljivosti. Za učinkovito krepitev celega telesa uporabljamo različne oblike terapevtske vadbe. Prav tako spodbujamo redno telesno aktivnost, prilagojeno zmožnosti posameznika ter nadzorujemo pravilno izvajanje gibov, da preprečimo nadaljnje poškodbe.
V post-rehabilitacijski fazi se posvetimo dolgoročnemu vzdrževanju doseženih izboljšav. Pacienta poučimo o pravilni telesni drži, ergonomskih prilagoditvah in prilagoditvah v vsakdanjem življenju. V skladu s pacientovimi zmožnostmi oblikujemo tudi program samostojne vadbe za izvajanje v domačem okolju.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: Diagnostično terapijo je zaradi dalj časa trajajočih bolečin v več sklepih obiskala 67-letna gospa, ki je sicer telesno aktivna in redno telovadi.
Začetno stanje: Pacientka je navajala bolečine predvsem v prstih rok, obeh kolenih in levem gležnju, ki občasno oteka. Izrazila je tudi pogost občutek utrujenosti. Poudarila je, da ji dosedanje fizioterapevtsko zdravljenje preko napotnice ni prineslo konkretnejšega olajšanja. Funkcionalno testiranje je razkrilo generalno mišično šibkost in delno omejeno gibljivost v določenih sklepih.
Cilji zdravljenja: Zmanjšanje bolečin, izboljšanje telesnega počutja, krepitev mišične moči in vzdržljivosti ter svetovanje o najprimernejših prilagoditvah življenjskega sloga.
Potek zdravljenja: Uvodna faza zdravljenja se je, z uporabo HiTop elektroterapije, Summus laserske terapije in TECAR terapije, osredotočala na obravnavo akutnih simptomov. Ob izboljšanju klinične slike je gospa postopoma prešla od izvajanja osnovnih terapevtskih vaj do naprednejših funkcionalnih nalog. V določene vaje smo vpeljali tudi komponente za izboljšanje medmišične koordinacije, ravnotežja in propriocepcije.
Končno stanje: Ob zaključku zdravljenja je pacientka poročala o znatnem izboljšanju telesnega počutja in občutnem zmanjšanju bolečin. Zaradi zadovoljstva s potekom zdravljenja se je odločila za vključitev v preventivni program telesne vadbe.
S celostnim fizioterapevtskim pristopom lahko uspešno zmanjšamo simptome, izboljšamo telesno pripravljenost ter se učinkovito pripravimo na dolgoročno obvladovanje artritisa.
Nasveti za domače okolje
Med praktične nasvete za domače okolje, ki lahko pomagajo lajšati simptome in izboljšajo kakovost življenja sodijo:
ergonomska prilagoditev pohištva in opreme (naslonjala za roke in dovolj visoki sedeži, da se lažje usedete in vstanete, dovolj visoka postelja in vzglavnik, v kuhinji stol s kolesci ali višji barski stol za kuhanje),
pomožna sredstva (prijemalke za doseganje težko dostopnih predmetov, namestitev ročajev ob stopnicah, v kopalnici in pri postelji ter uporaba kuhinjskega pribora z ergonomsko oblikovanimi ročaji)
protizdrsne površine (uporabite protizdrsne preproge v kopalnici, kuhinji in hodnikih ter nosite obutev z dobrim oprijemom).
Z ustreznimi ukrepi lahko pomembno vplivate na vaše vsakodnevne dejavnosti in se izognete neprimernim obremenitvam.
Prilagoditve življenjskega sloga
Za dolgoročno obvladovanje artritisa je izjemo pomemben celostni pristop, ki ne temelji zgolj na farmakološkem zdravljenju in fizioterapiji, ampak tudi na prilagoditvi življenjskega sloga. Ustrezna prilagoditev življenjskega sloga pripomore k zmanjšanju napredovanja bolezni ter posledično lajša simptome in izboljša splošno počutje.
Priporočamo, da posebno pozornost namenite:
prehrani (priporoča se vnos protivnetnih živil, veliko sadnja in zelenjave, polnozrnata živila in vode),
redni telesni aktivnosti (tako nizko-intenzivna vadba, redno raztezanje, krepitev mišic)
upravljanju stresa (s tehnikami sproščanja in podporo),
kvalitetnemu spancu (zagotovite si 7 do 9 ur kakovostnega spanca) in
zmanjšanju ali omejitvi kajenja in uživanju alkohola.
Že 15 do 30 minut vadbe na dan zmanjša togost sklepov in izboljša razpoloženje. Že ob izvajanju nizko ali srednje intenzivne telesne aktivnosti se sproščajo endorfini – naravni telesni analgetiki!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Andersson, S. F., Bergman, S., Henriksson, E. W. in Bremander, A. (2017). Arthritis management in primary care – A study of physiotherapists’ current practice, educational needs and adherence to national guidelines. Musculoskeletal Care, 15(4), 333–340. https://doi.org/10.1002/msc.1176
Jalil, S. F., Arshad, M., Bhatti, A., Ahmad, J., Akbar, F., Ali, S. in John, P. (2016). Rheumatoid arthritis: What have we learned about the causing factors? Pakistan Journal of Pharmaceutical Sciences, 29(2), 629–645.
Zaccardelli, A., Friedlander, H. M., Ford, J. A. in Sparks, J. A. (2019). Potential of Lifestyle Changes for Reducing the Risk of Developing Rheumatoid Arthritis: Is an Ounce of Prevention Worth a Pound of Cure? Clinical Therapeutics, 41(7), 1323–1345. https://doi.org/10.1016/j.clinthera.2019.04.021
