Bolečine v nartu so simptom, ki se pojavi v zgornjem delu stopala, kjer potekajo tetive, sklepi in kosti stopala. Najpogosteje nastanejo zaradi preobremenitve, nepravilne obutve ali vnetja tetiv ali poškodb sklepov. Kažejo se kot bolečina pri hoji, teku ali pritisku na stopalo, pogosto skupaj z oteklino, občutljivostjo ali občutkom zategovanja.
Čeprav so vzroki za pojav bolečine različni, je stanje najpogosteje posledica ponavljajočih obremenitev brez ustrezne regeneracije. Ko mišično-skeletni sistem izgubi ravnovesje med obremenitvijo in počitkom, se hitro pojavijo bolečine.
Bolečine v nartu je možno uspešno ozdraviti s specializirano fizioterapijo. Z individualno obravnavo, ki vključuje izboljšanje gibanja, krepitev mišic in edukacijo o stanju lahko bistveno zmanjšamo simptome in preprečimo ponovitve.
V nadaljevanju članka bomo raziskali, kaj točno povzroča bolečine v nartu, kateri so najpogostejši spremljajoči simptomi in kako z ustrezno fizioterapevtsko obravnavo poskrbimo za dolgoročno odpravo težav!
Bolečine v nartu se lahko razvijejo zaradi mnogih dejavnikov, ki vplivajo tako na mehanske, vnetne ali celo nevrološke spremembe v zgornjem delu stopala. Ko stopalo ne deluje optimalno, ali je izpostavljeno ponavljajoči se obremenitvi, se ravnovesje poruši in se pojavijo bolečine.
Najpogostejši vzroki za bolečine v nartu
Stresni zlom stopalnic
Mikropoškodbe stopalnih kosti povzročajo bolečino v nartu pri obremenitvi.
Tendinitis ekstenzorjev
Vnetje tetiv na zgornji strani stopala povzroča bolečino v nartu.
Preobremenitveni sindrom stopala
Dolgotrajna prekomerna obremenitev povzroča difuzno bolečino v nartu.
Artritis stopala
Vnetje sklepov stopala povzroča bolečino, oteklino in omejeno gibljivost.
Utesnitev živcev
Lokalna utesnitev perifernih živcev povzroča pekočo bolečino ali mravljinčenje v nartu.
Kontuzija stopala
Udarec v stopalo povzroča lokalno bolečino in občutljivost v nartu.
Najpogostejši vzroki za bolečine v nartu vključujejo:
preobremenitev mišic ali tetiv (zlasti ekstenzorjev prstov),
tendinitis ekstenzorjev (vnetje tetiv zaradi ponavljajočih se gibov),
stresne frakture kosti (nastanejo ob dolgotrajnejši in neustrezni obremenitvi),
neprimerno obutev (ne nudi ustrezne opore ali prekomerno pritiska na določen del stopala),
zmanjšano gibljivost gležnja ali stopalnega loka (prekomerna kompenzacija na predelu narta),
nevropatske bolečine (lokalna utesnitev živca) in
degenerativne spremembe (artritis ali začetek obrabe).
Prekomerno tekanje, brcanje ali skakanje lahko prispeva k pojavu bolečine v nartu. Negativen vpliv ima tudi pretesna obutev.
Dejavniki tveganja
Bolečine se hitreje razvijejo pri posameznikih, ki so izpostavljeni več dejavnikom tveganja. Dejavniki tveganja so močno povezani z vsakodnevnimi telesnimi aktivnostmi.
Med dejavnike tveganja za razvoj bolečine uvrščamo:
dolgotrajno stoječe delo (mehanska obremenitev narta),
neprimerno obutev (obutev brez opore in s trdim podplatom),
motnje biomehanike stopala (visok stopani lok ali ploska stopala),
neprimerno športna aktivnost (prekomeren tek, skakanje in drugo obremenjevanje stopala),
prekomerno telesno težo (povečajo se mehanske sile na vse strukture stopala),
pretekle poškodbe stopala (zvini ali zlomi) in
zmanjšano gibljivost ter mišično šibkost v predelu gležnja in stopala.
Bolečine v nartu so lahko izredno neprijetne, saj nas omejujejo pri hoji in pri vsakodnevnih opravilih. Pogosto se pojavijo nenadoma, brez očitnega razloga, ali pa se stopnjujejo postopoma. Ko upoštevamo dejavnike tveganja, lažje razumemo, zakaj se simptomi bolečine v nartu pojavijo in kako pomembno je zgodnje ukrepanje!
Pogosti simptomi
Poleg lokalizirane bolečine, se spremljajoči simptomi najpogosteje pojavijo pri obremenitvi (hoja, tek in skakanje). Po večji obremenitvi se lahko pojavi oteklina na področju stopala.
Stanje lahko vodi v zmanjšan obseg gibljivosti posameznih prstov ali celotnega stopala, prisoten je lahko tudi občutek zategovanja. Pacienti, pri katerih je prizadeta tudi katera izmed nevroloških struktur poročajo dodatno o pekoči bolečini, prisotnosti mravljincev ali celo zmanjšani mišični moči.
Najpogostejše diagnoze, ki se lahko izražajo z bolečino v nartu so tendinitis ekstenzorjev, stresne frakture, artritis ali utesnitveni sindromi. Akutne poškodbe, kot so kontuzije ali travmatski zlomi stopala se pogosto kažejo z oteklino na nartu.
Učinkovito zdravljenje bolečin v nartu se prične s temeljitim kliničnim pregledom, na podlagi katerega se ugotovi osnovni vzrok bolečin. Ob sumu na resnejšo patologijo se izvedejo slikovne preiskave. Ob potrditvi diagnoze, je fizioterapija najpogostejša izbira zdravljenja.
Diagnoza
Diagnozo bolečine v nartu navadno postavimo z dobro anamnezo (pogovorom o simptomih in nedavnih telesnih obremenitvah) in kliničnim pregledom, kjer preverimo gibljivost, mišično moč, po potrebi naredimo tudi nevrološki pregled (v primeru nevroloških simptomov).
Za izključitev morebitnih drugih vzrokov bolečin v stopalu, je smiselna uporaba slikovne diagnostike, kot je RTG, UZ ali MR, primarno, da se ovržejo možnosti resnejših stanj, kot tudi, da se lažje potrdijo določene domneve.
Opozorilni znaki pri bolečinah v nartu
Simptom
Možen vzrok
Priporočeno ukrepanje
Bolečina v nartu pri teku ali ponavljajočem odrivu
Tendinopatija ekstenzorjev prstov
Fizioterapevtska obravnava
Postopno naraščajoča bolečina na točno določeni točki stopala
Stresni zlom stopalnic
Pregled pri zdravniku in slikovna diagnostika
Bolečina v nartu pri nošenju tesne obutve ali zategnjenih vezalk
Pritisk na tetive ali utesnitev živcev
Prilagoditev obutve in fizioterapevtska ocena
Oteklina in bolečina na zgornjem delu stopala po poškodbi
Poškodba vezi ali sklepov stopala (npr. Lisfranc poškodba)
Čimprejšnji pregled pri zdravniku
Pekoča bolečina ali mravljinci na nartu
Utesnitev živca
Fizioterapevtska ocena ali pregled pri zdravniku
Močna bolečina, nezmožnost obremenitve stopala ali izrazita oteklina
Zlom ali resna poškodba stopala
Takojšnja medicinska pomoč
Bolečina pri hoji, teku ali dolgotrajnem stanju
Preobremenitev stopala ali biomehanska disfunkcija
Fizioterapevtska obravnava
Nart predstavlja pomemben del stopala, ki sodeluje pri stabilizaciji hoje in prenosu sil med gibanjem. Nenadno povečanje mehanskih obremenitev je pogost vzrok za pojav bolečin v nartu.
Zdravljenje
V akutni fazi se osredotočimo na zmanjšanje bolečin. Najsodobnejše instrumentalne tehnike nam omogočajo tudi obravnavanje oteklin ali znakov vnetje, v kolikor so prisotni. To lahko dosežemo z aplikacijo Wintecare TECAR terapije in Sixtus ultrazvočne krioterapije – obe metodi dajeta odlične terapevtske učinke.
Pomembna lastnost uvodnega dela zdravljenja je tudi primeren počitek in razbremenitev stopala. V tem obdobju zmanjšamo telesno aktivnost in se izogibamo gibom, ki izzovejo bolečino. V skladu s sodobnimi smernicami rehabilitacije bolečin v nartu pa kljub krajšemu počitku progresivno obremenjujemo stopalo.
Po umiritvi simptomov, preidemo v naslednjo fazo, kjer v kliniki Medicofit začnemo s ciljanimi vajami za krepitev mišic stopala in gležnja ter za izboljšanje stabilnosti in gibljivosti. Posvetimo se tudi odpravljanju morebitnih biomehanskih nepravilnosti (npr. pri hoji), ki lahko prispevajo k izražanju bolečine.
V postrehabilitacijski fazi skrbimo za dolgoročno ohranjanje doseženih rezultatov z redno vadbo. Glede na telesno aktivnost, pacientom svetujemo glede najprimernejše obutve. Oblikujemo individualne vadbene načrte, s katerimi zmanjšamo tveganje za ponovne poškodbe in izboljšamo splošno funkcionalnost stopala.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 31-letna rekreativna tekačica se je med pripravami za maraton začela ubadati z bolečino v nartu, zaradi katere je morala začasno prekiniti s treningi. Bolečina se je pojavljala postopoma in je bila najhujša ob daljšem teku. Dva tedna po prvem pojavu je postala prisotna tudi med hojo.
Začetno stanje: Huda bolečina v nartu, ki je omejevala športno kot tudi vsakodnevno aktivnost je bila razlog za obisk diagnostične terapije. Klinični pregled je pokazal lokalizirano občutljivost ob palpaciji tretje metatarzalne kosti. Bolečina se je povečala ob izvedbi dviga na prste. Vzorec hoje je bil že nekoliko prizadet. Pacientko smo napotili na MR slikanje, ki je potrdilo sum na stresno frakturo tretje metatarzale.
Cilji zdravljenja: Zmanjšanje bolečine, razbremenitev stopala, izboljšanje moči intrinzičnih mišic stopala, ohranjanje mišične moči spodnjih udov ter postopno uvajanje v tek.
Potek zdravljenja: Prva faza zdravljenja je zajemala krajšo razbremenitev z uporabo opornice. Za pospešitev regeneracijskih procesov in zmanjšanje bolečin v nartu smo uporabili širok spekter instrumentalnih postopkov – TECAR in lasersko terapijo v kombinaciji z diamagnetoterapijo. Izvajale so se tudi specialne manualne tehnike. Ob izboljšanju klinične slike je bil poudarek na terapevtskih in kinezioloških vajah. Zaključna faza zdravljenja je vključevala športno-specifične gibalne vzorce in vaje.
Končno stanje: Pacientka se je lahko vrnila k lažjemu treningu že tekom terapij. Ob zaključku zdravljenja je poročala o odsotnosti bolečine tako med hojo kot tudi med tekom.
Huda bolečina v nartu lahko nakazuje na dalj časa trajajoče težave. Stanje je potrebno najprej ustrezno diagnosticirati, nato pa s celostnim pristopom ustrezno rehabilitirati.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri bolečinah v nartu je ob ustrezno načrtovanem zdravljenju dobra. Ob hitrem izboljšanju klinične slike lahko pričakujemo tudi uspešen izid rehabilitacije.
Rehabilitacija traja od nekaj tednov do več mesecev, odvisno od vzroka in resnosti poškodbe.
Z ustrezno obravnavo in redno fizioterapevtsko vadbo lahko uspešno zmanjšamo bolečine v nartu ter povrnemo normalno funkcionalnost stopala.
Pogosta vprašanja
Kako prepoznam stresni zlom stopalnice?
Stresni zlom se običajno ne zgodi ob enkratnem udarcu, temveč se razvija postopoma zaradi preobremenitve. Kaže se kot točkasta bolečina na določeni kosti narta, ki se pojavi med aktivnostjo in v mirovanju popusti. Značilno je tudi lokalno otekanje na zgornjem delu stopala, ki ne izgine po počitku.
Ali je otekanje narta po športni aktivnosti normalen pojav?
Otekanje narta brez jasnega vzroka ni normalno, vendar gre v tem primeru za fiziološki odziv na obremenitev struktur, ki niso pripravljene na določen volumen aktivnosti. Telo v preobremenjen predel pošlje več tekočine za obnovo mikropoškodb. Kljub temu pa otekanje ni več normalno, če je prisotna vidna deformacija, močna rdečica ali, če bolečina onemogoča normalno obremenitev oz. stopanje na nogo.
Zakaj pretesno zavezovanje športnih copat povzroča bolečine?
Na nartu so kosti prekrite le s tanko plastjo mehkega tkiva, neposredno pod kožo pa potekajo pomembne tetive in živci. Premočan pritisk vezalk povzroči kompresijo živcev in trenje tetiv ob kosti, kar lahko vodi v nelagodje in povzroča lokalno vnetje.
Kaj je sindrom tarzalnega kanala in kako vpliva na nart?
Gre za utesnitev tibialnega živca, kar lahko povzroči pekočo bolečino in mravljinčenje, ki se širi v nart in podplat. Pogosto je povezan s sesedanjem stopalnih lokov.
V kliniki Medicofit z individualiziranim programom terapevtske in kineziološke vadbe korigiramo položaj stopala in okrepimo mišice, z nevromobilizacijskimi tehnikami pa izboljšamo drsenje prizadetega živca.
Zakaj se bolečina v nartu pogosto pojavi po menjavi obutve?
Vsak čevelj ima drugačen padec (naklon) innudi drugačno podporo stopalo loku. Nenaden prehod na obutev z manj podpore ali tanjšim podplatom prisili strukture narta k večji obremenitvi, na katero niso pripravljene.
Ali lahko osteofiti (kostni izrastki) na nartu povzročajo težave?
Da, zaradi dolgotrajnih degenerativnih procesov se lahko na stikih kosti narta pojavijo kostni izrastki. Ti mehansko omejujejo gibljivost in lahko povzročajo bolečino pri obuvanju čevljev.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Birisik, F., Demirel, M., Bilgili, F., Salduz, A., Yeldan, I. in Ismet Kilicoglu, O. (2020). The natural course of pain in patients with symptomatic tarsal coalitions: A retrospective clinical study. Foot and Ankle Surgery, 26(2), 228–232. https://doi.org/10.1016/j.fas.2019.03.002
Szewczyk, J., Szuciak, A., Mozga, K., Synowiecka, O., Rydzyk, I., Talarek, K., Świta, M. in Turżańska, K. (2025). Tarsal tunnel syndrome in runners: diagnosis and return to physical activity – a review. Wiadomosci Lekarskie (Warsaw, Poland: 1960), 78(3), 584–590. https://doi.org/10.36740/WLek/202447
