Pri večini ljudi je multipla skleroza (v nadaljevanju MS) nekaj, kar povezujejo z mlajšo odraslostjo, zato pojav bolezni po 50. letu pogosto preseneti – tako posameznike kot zdravstvene strokovnjake. Čeprav se bolezen najpogosteje začne med 20. in 40. letom, se lahko prvi simptomi pojavijo tudi precej pozneje.
Pri multipli sklerozi, začeti po 50. letu se pogosto izpostavljajo dejavniki, kot so genetska predispozicija, spremembe v delovanju imunskega sistema zaradi staranja ter pridružene bolezni, ki lahko pospešijo razvoj nevroloških okvar. Pri tej skupini ljudi je potekobičajno nekolikohitrejši, simptomi pa bolj povezani z oslabelostjo, težavami z ravnotežjem in pravočasno obnovo po zagonih.
Fizioterapija pri multipli sklerozi, ki se začne v zrelejših letih, pomembno vpliva na zmožnost ohranjanja moči, stabilnosti in hoje, predvsem pa pomaga zmanjšati posledice napredovanja bolezni. Z usmerjenim programom individualno prilagojene vadbe, pasivnih in aktivno asistiranih vaj in izvajanjem funkcionalnih aktivnosti se lahko podaljša obdobje samostojnosti ter zmanjša vpliv progresivnih degenerativnih sprememb mielinskih ovojnic.
V tem članku pojasnjujemo, zakaj se lahko MS pojavi tudi v poznejših letih ter kako premišljeno zasnovana rehabilitacija omogoča, da posameznik kljub poznejšemu začetku bolezni ohrani aktivnost, samostojnost in kakovost življenja!
Razvoj multiple skleroze poteka postopno in neenakomerno, saj bolezen poteka v epizodah vnetja in obdobij remisije, med katerimi se lahko pojavijo nova nevrološka poslabšanja ali postopno slabšanje funkcije. Na začetku se najpogosteje pojavljajo občasni zagoni z delnim ali popolnim okrevanjem, kasneje pa lahko vnetni odzivi privedejo do trajnejše okvare živčnih vlaken, kar povzroči postopno napredovanje težav, kot so motnje hoje, koordinacije, vida in utrujenost.
Potek bolezni je pogojen z individualnimi značilnostmi posameznika – pri nekaterih napreduje počasi in z blagimi spremembami, pri drugih hitreje in z izrazitejšimi funkcionalnimi omejitvami. Kljub temu pa zgodnje zdravljenje in dolgoročna fizioterapevtska podpora pomembno upočasnita napredovanje bolezni ter pomagata ohranjati čim višjo raven samostojnosti in stabilnosti skozi različna obdobja MS.
Zakaj za multiplo sklerozo zbolevajo tudi osebe po 50. letu?
MS se najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom, ko je imunski sistem najdejavnejši in zato tudi bolj nagnjen k avtoimunskim reakcijam. Vendar pa danes vse pogosteje opažamo tudi pozni začetek bolezni po 50. letu, kar je povezano s spremembami imunskega sistema pri staranju, več kroničnimi vnetji ter boljšimi diagnostičnimi metodami, ki omogočajo hitrejše in natančnejše prepoznavanje bolezni.
Pri poznejšem začetku je potek bolezni lahko nekoliko drugačen, simptomiso pogostoizrazitejši že ob prvem izbruhu, okrevanje počasnejše, težave z gibanjem pa se razvijajo hitreje zaradi zmanjšane regenerativne sposobnosti živčnega sistema. Kljub temu pravočasna obravnava in ustrezno načrtovana rehabilitacija pomembno pripomoreta k ohranjanju funkcionalnosti in kakovosti življenja tudi po 50. letu.
Značilnosti poznega začetka multiple skleroze in razlike v poteku
Pozni začetek MS, običajno po 50. letu, se pogosto kaže z nenadnim in izrazitim pojavom simptomov, kot so motnje hoje, ravnotežja in mišična oslabelost, medtem ko so težave z vidom ali senzibiliteto manj pogoste.
Ker je regenerativna sposobnost živčnega sistema v tem obdobju zmanjšana, je okrevanje po zagonih počasnejše, bolezen pa se lahko hitreje razvije v stopnjo s trajnimi funkcijskimi omejitvami.
V primerjavi z zgodnjim začetkom se pri pozni obliki pogosteje pojavlja primarno progresivni potek bolezni, pri katerem simptomi napredujejo enakomerno brez jasnih zagonov in izboljšanj, zaradi česar posamezniki hitreje potrebujejo prilagoditve pri hoji ali podporo pri vsakodnevnih aktivnostih.
Najpogostejše težave ob napredovanju bolezni
Ob napredovanju MS se pri osebah pogosto pojavijo številne funkcijske težave, ki vplivajo na vsakdanje življenje. Med najpogostejšimi so povečana utrujenost, motnje hoje in ravnotežja, mišična oslabelost, togost in spazmi, težave z vidom ter zmanjšana koordinacija.
Poleg motoričnih težav se lahko pojavijo tudi kognitivne spremembe, težave s spominom in koncentracijo ter težave z odvajanjem. Te funkcijske omejitve pogosto zahtevajo prilagoditve v domačem okolju, uporabo ortopedskih pripomočkov ali podporo pri vsakodnevnih aktivnostih, pri čemer fizioterapija in ciljna rehabilitacija igrata pomembno vlogo pri ohranjanju mobilnosti.
Kako fizioterapija upočasnjuje napredovanje multiple skleroze?
Pri MS je primarno zdravljenje usmerjeno v upočasnitev napredovanja bolezni in obvladovanje vnetnih procesov, pogosto z uporabo imunomodulatornih zdravil, kortikosteroidov ob poslabšanjih ter simptomatskega zdravljenja za specifične težave, kot so mišični spazmi, utrujenost in bolečina.
Fizioterapija v tem kontekstu deluje kot podpora osnovnemu zdravljenju, pri čemer fizioterapevti izvajajo individualno prilagojene terapevtske vaje za izboljšanje mišične moči, vzdržljivosti, koordinacije in ravnotežja, s čimer se neposredno naslavljajo simptomi, kot sta spastičnost in omejena gibljivost.
V kliniki Medicofit s strukturiranim programom terapevtske vadbe za stabilizacijo trupa, funkcionalnimi gibalnimi nalogami, vajami za ravnotežje ter specifičnimi razteznimi tehnikami pripomoremo k ohranjanju gibljivost sklepov, zmanjšanju utrujenost in tveganja za padce, s čimer omogočimo podaljšano ohranjanje samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih. Tako fizioterapija deluje kot ključna podpora pri izboljšanju kakovosti življenja in upočasnitvi funkcionalnega upada posameznika z MS.
Sistematična in strokovno vodena fizioterapevtska obravnava ima izredno pomembno vlogo pri dolgoročnem obvladovanju multiple skleroze, saj bistveno prispeva h kakovosti življenja.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Etoom, M., Khraiwesh, Y., Lena, F., Hawamdeh, M., Hawamdeh, Z., Centonze, D. in Foti, C. (2018). Effectiveness of Physiotherapy Interventions on Spasticity in People With Multiple Sclerosis: A Systematic Review and Meta-Analysis. American Journal of Physical Medicine & Rehabilitation, 97(11), 793. https://doi.org/10.1097/PHM.0000000000000970
Graves, J. S., Krysko, K. M., Hua, L. H., Absinta, M., Franklin, R. J. M. in Segal, B. M. (2023). Ageing and multiple sclerosis. The Lancet Neurology, 22(1), 66–77. https://doi.org/10.1016/S1474-4422(22)00184-3
Hauser, S. L. in Cree, B. A. C. (2020). Treatment of Multiple Sclerosis: A Review. The American Journal of Medicine, 133(12), 1380-1390.e2. https://doi.org/10.1016/j.amjmed.2020.05.049
Naseri, A., Nasiri, E., Sahraian, M. A., Daneshvar, S. in Talebi, M. (2021). Clinical Features of Late-Onset Multiple Sclerosis: a Systematic Review and Meta-analysis. Multiple Sclerosis and Related Disorders, 50, 102816. https://doi.org/10.1016/j.msard.2021.102816
