Medialna bolečina v komolcu morda ni pogosta težava v splošni populaciji – pojavlja se namreč veliko redkeje kot bolečina na zunanji strani, vendar jo vseeno razmeroma pogosto vidimo pri skupinah ljudi, kot so tesarji, vodovodarji in športniki, ki izvajajo pogoste gibe v tem sklepu.
Bolečina v komolcu na notranji strani je pogosto povezana s ponavljajočimi se gibi, ki vključujejo upogibanje komolca in pronacijo podlakti. Športniki, ki izvajajo mete nad glavo, so še posebej izpostavljeni tveganju zaradi napetosti na komolcu med pospeševalno fazo meta, ki lahko privede do različnih patoloških sprememb.
Zakaj običajno nastane? Bolečina v komolcu se lahko pojavi postopoma zaradi prekomerne uporabe (kronične poškodbe) ali nenadoma (akutne poškodbe). Golf komolec je najpogostejši vzrok za medialno bolečino v komolcu.
Poleg tega lahko težave z ulnarnim živcem ali drugimi anatomskimi strukturami v področju medialnega epikondila, povzročijo bolečino na notranji strani komolca. Razumevanje različnih vzrokov je ključno za učinkovito obravnavo in preprečevanje nadaljnjih poškodb. Vas zanima, kje se skriva vzrok vaših bolečin?
Medialni epikondilitis, bolj poznan tudi kot golf komolec, predstavlja prekomerno obremenitveno poškodbo, ki prizadene tetive in mišice na notranji strani komolca.
Kljub svoji povezavi z golfom, se ta poškodba lahko pojavi pri številnih drugih dejavnostih, ki vključujejo ponavljajoče se gibe in obremenitve komolca, kot so dvigovanje uteži, različni poklici, metanje žoge in celo delo na računalniku.
Glavni simptom je bolečina v komolcu na notranji strani, ki se običajno pojavi postopoma in se stopnjuje z aktivnostjo. Bolečina se lahko razširi na spodnji del roke in se poslabša pri stiskanju pesti ali rotaciji roke. Poleg tega se lahko pojavijo oteklina, občutljivost na dotik ter omejena gibljivost komolca.
Kaj vpliva na nastanek? Slaba tehnika pri izvajanju določenih športnih ali delovnih gibov ter pomanjkljiva ogrevanja in raztezanja mišic pred dejavnostjo lahko dodatno prispevajo k razvoju te poškodbe.
Diagnoza medialnega epikondilitisa temelji na pregledu, kjer se oceni simptome in opravi fizični pregled komolca. Včasih se lahko za potrditev diagnoze zahteva tudi slikovno diagnostično preiskavo, kot je rentgenski ali ultrazvočni pregled tetive.
Pomembno je, da posamezniki s simptomi medialnega epikondilitisa poiščejo fizioterapevtsko pomoč, saj lahko pravočasno zdravljenje in ustrezen rehabilitacijski program pripomoreta k zmanjšanju bolečine, obnovi funkcije komolca ter preprečita nadaljnje poškodbe.
Poškodba MCL komolca
Poškodba medialnega kolateralnega ligamenta (MCL) komolca predstavlja pomembno klinično stanje, ki se lahko pojavi zaradi nenadnega akutnega dogodka ali kot posledica kronične, postopne poškodbe zaradi prekomerne uporabe.
MCL je pomemben ligament, ki se nahaja na notranji strani komolca in pomaga pri zagotavljanju stabilnosti sklepa.
Ob poškodbi MCL se lahko pojavijo različni simptomi, kot sta občutljivost in bolečina v komolcu na notranji strani, ki se običajno pojavita takoj po poškodbi. Poleg tega se lahko pojavi tudi modrica na mestu poškodbe ter oteklina, ki je bolj izrazita pri hujših ligamentarnih poškodbah.
Diagnoza poškodbe MCL običajno temelji na kliničnem pregledu, kjer se preizkusi stabilnost komolca. Za potrditev diagnoze lahko opravite tudi slikovno diagnostično preiskavo, kot je MRI ali ultrazvok.
V primeru blage do zmerno resne poškodbe, kjer ni prišlo do popolne prekinitve vezi, zadostuje konzervativno zdravljenje, ki vključuje počitek, specialno fizioterapijo in terapevtsko vadbo za krepitev mišic okoli komolca ter postopno vračanje v aktivnosti.
Sindrom kubitalnega kanala
Sindrom kubitalnega kanala je stanje, ki nastane zaradi stiskanja ali draženja ulnarnega živca v komolcu. Ulnarni živec poteka skozi ozek prostor, imenovan kubitalni kanal, ki se nahaja na notranji strani komolca. Stiskanje ali draženje tega občutljivega živca lahko povzroči bolečino v komolcu na notranji strani.
Ključni simptomi vključujejo bolečino na notranji strani komolca (bolj proti zadnji strani), ter mravljinčenje ali otrplost, ki se lahko širir v prste, predvsem v mezinec. Ti simptomi se pogosto pojavijo med spanjem ali pri izvajanju določenih dejavnosti, ki zahtevajo upogib komolca, kot so branje, pisanje ali vožnja z avtomobila.
Kaj povzroči nastanek? Sindrom sprožijo dejavnosti, ki povzročajo pritisk ali upogibanje v komolcu ali poškodbe, ki vodijo v zoženje kubitalnega kanala. K nastanku prispeva tudi artritis.
Diagnoza sindroma kubitalnega kanala običajno temelji na kliničnem pregledu, kjer ocenimo simptome in izvajamo preizkuse za preverjanje občutljivosti in moči roke ter prstov. Opravite lahko diagnostično preiskavo, kot sta MRI in elektromiografija (EMG), ki omogočata podrobnejši pregled stanja in prevodnosti ulnarnega živca.
Zdravljenje sindroma kubitalnega kanala vključuje konzervativne terapije, kot so izogibanje dejavnikom, ki povzročajo pritisk na komolec, uporaba nočnih opornic za komolec, fizioterapija za krepitev mišic in raztezanje.
Sindrom kubitalnega kanala v kliniki Medicofit uspešno zdravimo v okviru specialne fizioterapije za komolec. S pravočasnih ukrepanjem se lahko izognete kirurškemu posegu.
Tendinopatija bicepsa (biceps tendinitis)
Tendinopatija bicepsa je obremenitvena poškodba, ki povzroča vnetje in bolečino v komolcu na notranji strani (v sprednjem delu sklepa). Gre za redko stanje, pri katerem so prizadete tetive, ki povezujejo biceps s kostjo (podlahtjo). Veliko pogosteje se pojavi tendinopatija bicepsa v ramenskem sklepu.
Ta poškodba se običajno razvija postopoma zaradi ponavljajočih se gibanj, kot so dvigovanje uteži, izvajanje vaj za mišico biceps ali ponavljajoče se aktivnosti, ki vključujejo upogibanje komolca.
Kako jo prepoznamo? Pojavi se odebelitev narastišča mišice in pordelost na sprednji strani komolca ter bolečina pri upogibanju roke proti uporu, na primer pri izvajanju vaj za krepitev. Nekaterim bolnikom povzroča nelagodje že preprosta aktivnost kot je pisanje.
Diagnoza tendinoaptije bicepsa se običajno postavi na podlagi klinične slike, s pomočjo slikovne diagnostike, pa se le-ta lahko potrdi. Zdravljenje je v večini primerov konzervativno in najpogosteje vključuje obdobje počitka in nato program individualizirane progresivne vadbe za fleksorje komolca.
Pacienti, ki se za fizioterapevtsko zdravljenje odločijo pravočasno lahko pričakujejo okrevanje v zgolj 10 tednih, medtem je pri pacientih, ki k zdravljenju pristopijo kasneje, potrebnih tudi 20 tednov terapij!
Avulzijska fraktura v komolcu
Avulzijski zlom v komolcu je poškodba, ki se pojavi, ko se tetiva odtrga na mestu vstavitve v kost in s seboj iztrga delček kosti. Ta vrsta zloma je pogosta pri otrocih in mladostnikih zaradi njihove hitre rasti in relativno šibkih narastišč, kjer se tetive pritrdijo na kosti.
Avulzijski zlomi se lahko pojavijo kot posledica nenadnih silovitih gibov ali poškodb, kot so padci ali športne poškodbe.
Simptomi avulzijskega zloma v komolcu so podobni simptomom zvina – pojavi se bolečina v komolcu, oteklina ter omejena gibljivost sklepa. Dodatno se lahko pojavi tudi občutek nestabilnosti v sklepu, še posebej pri poskusu upogibanja in iztegovanja roke.
Po poškodbi je potreben fizični klinični komolca, za potrditev diagnoze pa bo potrebna slikovna diagnostična preiskava, ki omogoča natančnejši pregled poškodbe in določitev obsega zloma.
Zdravljenje avulzijskega zloma v komolcu je odvisno od resnosti poškodbe. Pri manj resnih zlomih zadošča konzervativno zdravljenje, ki vključuje imobilizacijo komolca z opornico ali mavcem, počitek, uporabo ledu, dvig poškodovane okončine. Pri hujših primerih bo pa morda potreben kirurški poseg.
V kliniki Medicofit izvajamo fizioterapevtsko rehabilitacijo po vseh vrstah zlomov, v katero vključimo tudi terapevtsko vadbo za obnovitev moči in gibljivosti komolca.
Fizioterapija pri bolečini v komolcu na notranji strani
Bolečina na notranji strani komolca je pogost simptom, ki lahko izhaja iz različnih vzrokov, med katerimi so najpogostejši medialni epikondilitis, poškodba medialnega kolateralnega ligamenta (MCL) in sindrom kubitalnega kanala.
Ključni element v učinkovitem obvladovanju teh stanj je specialna fizioterapija, ki ponuja celosten pristop k zdravljenju, osredotočen na zmanjšanje bolečine, obnovitev funkcije in preprečevanje ponovnih poškodb.
Zdravljenje v kliniki Medicofit se začne s diagnostično terapijo, kjer opravimo začetni pregled in že opravimo prvo terapevtsko obravnavo.
Z uporabo različnih modalitet, kot so elektroterapija, ultrazvočna terapija in terapevtski laser, poskrbimo za zmanjšanje vnetja in bolečine v tkivih komolca.
Terapevtsko raztezanje in mobilizacija: Izvajamo specifične tehnike raztezanja in mobilizacije, usmerjene v izboljšanje gibljivosti sklepa ter zmanjšanje napetosti v mišicah in tetivah.
Krepilne vaje: Pripravimo program vadbe, namenjeni krepitvi mišic podlakti in komolca, kar prispeva k stabilizaciji sklepa in preprečevanju nadaljnjih poškodb v tem predelu.
Ergonomske prilagoditve: Svetujemo o pravilni telesni drži in tehnikah gibanja, tako v vsakodnevnih dejavnostih kot tudi pri športu, za zmanjšanje obremenitve na komolec in preprečevanje ponovnih poškodb.
Funkcionalna rehabilitacija: Postopno uvajamo funkcionalne aktivnosti, ki posnemajo dejavnosti vsakdanjega življenja ali športne aktivnosti, za povrnitev optimalne funkcije komolca.
Individualni pristop, ki ste ga deležni v kliniki Medicofit, omogoča boljšo učinkovitost terapije in trajnost rezultatov zdravljenja!
Marinelli, A., Graves, B. R., Bain, G. I., & Pederzini, L. (2021). Treatment of elbow instability: state of the art. Journal of ISAKOS : joint disorders & orthopaedic sports medicine, 6(2), 102–115. https://doi.org/10.1136/jisakos-2019-000316
Prabhakar, G., Kanawade, V., Ghali, A. N., Dutta, A. K., Brady, C. I., & Morrey, B. F. (2023). Medial Elbow Pain Syndrome: Current Treatment Strategies. Orthopedics, 46(2), e81–e88. https://doi.org/10.3928/01477447-20220719-06
