S prijatelji si na igrišču podajate žogo, ob nesrečnem udarcu se nenadoma konica vašega prsta ne more več iztegniti in obvisi. Kaj se je prav za prav zgodilo?
Verjetno gre za eno najpogostejših poškodb prstov – mallet finger, slovensko kladivast prst, ki je poznan tudi pod imenoma Baseball finger ali Dropfinger.
Gre za mišično-skeletno mehkotkivno poškodbo na narastišču ekstenzorne tetive distalne (zadnje) falange (kosti) prsta. To povzroča zamik oziroma nezmožnost aktivnega giba pri iztegu prizadetega prsta. Najpogosteje je prizadet sredinec, prstanec in mezinec na dominantni roki.
Pomembno je hitro ukrepanje z načrtovano fizioterapijo, saj v nasprotnem primeru nepravilno zdravljenje vodi do hitrejšega nastanka osteoartritisa na tem mestu ali nastanka trajne deformacije imenovane labodji vrat.
Kako nastane ta poškodba, kakšni simptomi so značilni zanjo in zakaj je zdravljenje pomembno? V tem članku bomo razkrili vse ključne informacije o mallet fingerju – od simptomov do uspešne rehabilitacije!
Vzroki za nastanek kladivastega prsta
Gre za kar pogosto poškodbo s pojavnostjo približno 9,9 na 100.000 ljudi letno. Vzrokov za nastanek je več, najpogostejši so neposreden udarec v prst in poškodbe pri delu ali športu.
Mehanizem nastanka je močen upogib ali prekomerna ekstenzija (hiperekstenzija) že iztegnjene distalne falange prsta, kar povzroči prekinitev ekstenzorne tetive izolirano ali v kombinaciji z zlomom distalne falange.
Zanimivost! Ali ste vedeli, da se kladivasti prst najpogosteje pojavi pri ročnih delih ali pri športih, ki zahtevajo veliko udarcev ter pri vsakodnevnih aktivnostih kot so obuvanje nogavic ali stisk prsta med vrata!
Dejavniki tveganja za nastanek kladivastega prsta
Med najpogostejšimi dejavniki tveganja so:
Spol (najdovzetnejši moški),
starost (do 50. leta, nato začne upadati),
šport (npr. košarka, odbojka in rokomet),
genetika (družinska pojavnost) in
predhodne poškodbe prstov.
Značilni simptomi poškodbe tetive ekstenzorja
Kladivasti se pojavi, ko pride do poškodbe tetive ekstenzorja prsta, ki je odgovoren za izteg distalnega členka.
Simptomi, s katerimi se pacienti pogosto srečujejo, vključujejo:
Bolečina v prizadetem sklepu: Bolečina morda ni vedno prisotna, odvisno od resnosti poškodbe.
Vidna deformacija prsta: Distalni del prsta pogosto visi, saj pacient ne more popolnoma iztegniti sklepa.
Omejena gibljivost: Pacient ni sposoben aktivno iztegniti prsta v distalnem delu prsta.
Upad funkcionalnosti in oteklina: Na prizadetem območju je lahko prisotna oteklina, ki je posledica poškodbe in vnetnega odziva telesa.
Te simptome je treba obravnavati pravočasno, saj lahko dolgotrajna neobravnavana poškodba vodi do trajnih posledic, vključno s trajno deformacijo prsta.
Diagnostika kladivastega prsta je običajno precej enostavna in temelji na kliničnem pregledu, vendar se za potrditev poškodbe in oceno morebitnih spremljajočih poškodb uporabljajo tudi slikovne metode.
Vizualna ocena deformacije prsta: Prizadeti prst ima značilen izgled, saj distalni sklep visi, pacient pa ni sposoben aktivno iztegniti prsta.
Test aktivne ekstenzije: Pacient poskuša iztegniti distalni sklep (distalni interfalangealni sklep – DIP), vendar je to zaradi poškodbe ekstenzornega tetivnega aparata onemogočeno.
Rentgensko slikanje: Rentgen prsta je pomemben za izključitev morebitnega zloma na območju distalnega interfalangealnega sklepa, saj lahko poškodba ekstenzorne tetive povzroči avulzijski zlom (ko se košček kosti loči zaradi pretrganja tetive).
V redkih primerih, kadar diagnoza ni jasna, ali če obstaja sum na dodatne poškodbe mehkih tkiv, se lahko uporabi magnetna resonanca ali ultrazvok za natančnejšo oceno stanja tetiv in mehkih tkiv.
Z radiološko diagnostiko se ugotovi, ali je poškodba prsta zgolj tendinozna ali pa jo spremlja tudi kostna komponenta. Od tega je odvisen tudi nadaljnji potek zdravljenja, saj je pri sočasnem zlomu pogosto potrebna kirurška obravnava.
Potek zdravljenja poškodbe – kladivasti prst
Zdravljenje se v Kliniki Medicofit v akutni fazi prične z nošenjem opornice 24 ur na dan, do zaceljenja mehkih tkiv (6-8 tednov). Nato se svetuje nošnja opornice le še ponoči (do 4 tedne ali po potrebi).
Pomembna je terapija za zmanjševanje otekline s pomočjo Sixtus ultrazvočne krioterapije in kineziotapinga ter uporaba protibolečinske Wintercare Tecar terapije.
Smiselna je tudi aktivna in pasivna sklepna mobilizacija za ohranjanje primernega obsega gibljivosti prizadetega sklepa. Začne se tudi z izvajanjem osnovnih vaj za mišično-vezivno moč.
Kinezioterapevtska faza se nadaljuje s progresivnimi vajami za sklepno stabilizacijo in mišično vezivno moč. Primera učinkovitih vaj sta npr. stiskanje žogice (stopnjujemo z žogicami različne trdote) in vaje z elastiko (iztegi prstov in razpiranje dlani).
Ne smemo pozabiti na redno raztezanje iztegovalk prstov in progresivnih vaj za propriocepcijo (pincetni prijem s pomočjo ščipalk).
Faza post rehabilitacije pa je namenjena preventivnemu vzdrževanju za dolgoročno funkcionalnost sklepov in preventivne moči. Skrbi tudi za management pred nastankom kroničnih in degenerativnih stanj.
Nepravilno zdravljenje lahko vodi v kronično izgubo funkcionalnosti in trajno togost prsta!
Prognoza in pričakovanja
Napoved pri mallet fingerju je navadno dobra, še posebej, če je zdravljenje ustrezno in se začne hitro. Dejavniki, ki vplivajo na izid zdravljenja so resnost same poškodbe, sledenje začrtanem rehabilitacijskem programu in izbira načina zdravljenja.
Čas okrevanja pri konzervativnem zdravljenju je približno 10-12 tednov, lahko se to podaljša glede na odziv pacienta na zdravljenje. V primeru hujših poškodb, ki vključujejo zlom in je potrebno operativno zdravljenje pa rehabilitacija traja 3-6 mesecev.
Fizioterapevti v Kliniki Medicofit vas bodo naučili doslednega izvajanja rehabilitacijskih vaj, kar bo pripeljalo do uspešnega in celovitega okrevanja!
Naročite se na zdravljenje kladivastega prsta
Viri in literatura
Bendre, A. A., Hartigan, B. J. in Kalainov, D. M. (2005). Mallet Finger. JAAOS – Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 13(5), 336.
Kim, J. K. in Kim, D. J. (2015). The risk factors associated with subluxation of the distal interphalangeal joint in mallet fracture. Journal of Hand Surgery (European Volume), 40(1), 63–67. https://doi.org/10.1177/1753193414554556
Smit, J. M., Beets, M. R., Zeebregts, C. J., Rood, A. in Welters, C. F. M. (2010). Treatment Options for Mallet Finger: A Review. Plastic and Reconstructive Surgery, 126(5), 1624. https://doi.org/10.1097/PRS.0b013e3181ef8ec8
Stern, P. J. in Kastrup, J. J. (1988). Complications and prognosis of treatment of mallet finger. The Journal of Hand Surgery, 13(3), 329–334. https://doi.org/10.1016/S0363-5023(88)80002-9
