Ste že kdaj doživeli bolečine v komolcu, ki so jih spremljale neprijetno mravljinčenje ali oslabelost roke? To je lahko znak sindroma kubitalnega kanala, nevrološke motnje, ki prizadene ulnarni živec v komolcu.
Ulnarni živec je dolgi živec, ki poteka od vašega vratu vse do konca roke. Ta živec nam pomaga nadzorovati mišice ter čutiti senzacije v podlahti, roki in prstih. Sindrom kubitalnega kanala se pojavi, ko je ta živec razdražen ali stisnjen in povzroči različne neprijetne in resne simptome.
Ali ste vedeli, da je sindrom kubitalnega kanala, za utesnitvijo medianega živca v zapestju (sindrom karpalnega kanala), druga najpogostejša utesnitvena nevropatija?
Gre za pogosto utesnitveno motnjo, ki zahteva pravočasno diagnozo in ustrezno zdravljenje. V tem članku bomo raziskali ključne vidike sindroma kubitalnega kanala, vključno s simptomi, diagnozo in učinkovitostjo fizioterapevtskega zdravljenja.
Fizioterapija se je izkazala kot učinkovit pristop pri zdravljenju tega sindroma, saj pomaga krepiti mišice, izboljšati gibljivost komolca ter zmanjšati nelagodje. Kako poteka zdravljenje v kliniki Medicofit, vam predstavljamo v nadaljevanju.
Sindrom kubitalnega kanala predstavlja nevrološko motnjo, ki izvira iz stiskanja ali kompresije ulnarnega živca v anatomski strukturi, znani kot kubitalni kanal, ki se nahaja na notranji (medialni) strani komolca. Ulnarni živec izvira iz vratnih vretenc C7-T1 in teče po notranji strani nadlahtnice in podlahtnice. To pomeni, da je občutljiv na pritisk, ko gre preko komolca.
Kubitalni kanal je anatomski prehod na notranji strani komolca, ki ščiti ulnarni živec. Sestavljen je iz različnih anatomskih elementov, vključno z Osbournovim ligamentom, mišico flexor carpi ulnaris, medialnim epikondilom, subkutarnim tkivom in ulnarnim živcem.
Utesnitev v tem predelu privede do vnetja in draženja živca, kar se kaže s specifičnimi simptomi, kot so bolečine, mravljinčenje, otrplost, oslabelost mišic in celo težave pri občutenju v mezincu in prstancu.
Anatomija komolca
Komolec je kompleksen sklep, ki povezuje nadlahtnico (humerus) s podlahtnico, ki jo tvorita dve glavni kosti: koželjnica (ulna) in podlahtnica (radius). Gre za sklep, ki omogoča dve vrsti gibanja: fleksijo (upogibanje) in ekstenzijo (iztegovanje) ter rotacijo podlahti za obračanje dlani navzgor in navzdol.
Sklepno površino komolca pokriva hrustanec, ki zagotavlja gladko drsenje med kostmi in absorbira sile, ki nastanejo med gibanjem roke.
Ali ste vedeli, da se v notranjosti komolca nahajajo številne strukture, med njimi tudi živci in krvne žile? Eden ključnih živcev v tem predelu je ulnarni živec, ki izvira iz brahialnega pleksusa v vratnem predelu hrbtenice.
Ulnarni živec potuje po notranji strani nadlahtnice in podlahtnice, prečka komolec ter nato poteka vzdolž podlahtnice vse do dlani. Ima pomembno vlogo pri občutkih in gibanju malega prsta, prstanca ter kože na dlani in hrbtni strani roke.
Živec je obdan z različnimi mehkimi tkivi – mišicami, vezmi in tetivami. Dodatno zaščito živca zagotavljajo fibrozni trakovi (retinaculum), ki ga držijo na mestu med gibanjem roke.
V tem predelu je živec še posebej ranljiv za stiskanje ali poškodbe. To stiskanje živca v kanalu lahko povzroči vnetje (nevritis) in značilne simptome.
Sindrom kubitalnega kanala je stanje, ki se kaže z različnimi simptomi, povezanimi s stiskanjem ali draženjem ulnarnega živca v komolcu. Med pogostimi simptomi so bolečina, šibkost, otrplost in mravljinčenje v podlahti, roki ter prstih.
Bolečine v komolcu: Bolniki pogosto občutijo bolečine v komolcu, ki se lahko širijo po roki navzdol.
Mravljinčenje in otrplost: Pogost simptom je mravljinčenje ali otrplost v majhnem prstu in prstančku.
Oslabelost mišic roke: Težave z uporabo roke, šibkost mišic in težave pri prijemanju in dvigovanju predmetov so pogosti znaki bolezni.
Izguba občutka: Pacienti lahko izgubijo občutek v majhnem prstu in prstančku.
Redno izvajanje fizioterapevtskih vaj lahko pomaga izboljšati simptome sindroma kubitalnega kanala, povečati funkcionalnost roke ter preprečiti nadaljnje poslabšanje stanja. Če imate težave ali opažate simptome, se posvetujte s strokovnjakom za fizioterapijo, ki vam lahko pomaga pri oblikovanju prilagojenega načrta zdravljenja.
Poklici ali dejavnosti, ki zahtevajo ponavljajoče se gibanje roke in upogibanje komolca ter dolgotrajno statično obremenitev na komolcu, lahko povzročijo stiskanje ulnarnega živca. To je pogosto prisotno pri pisarniških delavcih, vrtnarjih, šiviljah in drugih poklicih, kjer so roke dolgo časa v enakem položaju.
Poškodbe komolca: Zlomi, dislokacije ali vnetja komolca lahko privedejo do nenormalnosti v anatomski strukturi, kar lahko poveča pritisk na ulnarni živec. Še posebej pri nezdravljenih poškodbah ali če se ponavljajo, lahko vodijo v razvoj sindroma.
Prekomerna telesna teža: Prekomerna telesna teža lahko povzroči povečano obremenitev na komolcu, kar lahko prispeva k stiskanju ulnarnega živca v kubitalnem kanalu.
Anatomski dejavniki: Nekateri ljudje imajo že po naravi ožji kubitalni kanal, kar lahko poveča tveganje za stiskanje ulnarnega živca. Prav tako so lahko nekatere prirojene anatomske posebnosti prisotne od rojstva in povezane z večjo nagnjenostjo k razvoju.
V nekaterih primerih obstaja genetska nagnjenost k razvoju nevroloških motenj, vključno s sindromom kubitalnega kanala. Če imajo člani družine zgodovino tega stanja, je pomembno biti še posebej pozoren na morebitne simptome.
Kako diagnosticiramo sindrom kubitalnega kanala?
Sindrom kubitalnega kanala lahko postavi fizioterapevt ali zdravnik. Fizioterapevt izvede celovito oceno, ki vključuje tudi pregled vratu – da izključimo kompresijo živca v vratu.
Inspekcija in pregled komolca ter podlakti.
Palpacija in premikanje roke na območju živca, da se ugotovi njegov odnos do komolca in stabilnost v utoru za komolcem, kjer poteka živec.
Trkanje po živcu na komolcu (Tinelov test).
Ocenjevanje prožnosti ulnarnega živca.
Senzorični pregled
Preverjanje moči specifičnih mišic vaše roke.
Preverjanje sposobnosti ščipanja in prijemanja.
Prav tako vas lahko za potrditev diagnoze napotimo na dodatne preiskave, kot je elektromiografija (EMG).
Ali ste že slišali za elektromiografijo ? To je poseben postopek, pri katerem se oceni električna aktivnost mišic vključenih v delovanje ulnarnega živca. EMG je koristno orodje za oceno stopnjepoškodbe živčevja in pomaga določiti najboljši pristop k zdravljenju.
Zgodnje odkrivanje in pravilno zdravljenje sindroma kubitalnega kanala sta ključnega pomena za izboljšanje stanja bolnika.
V večini primerov je konzervativno zdravljenje s fizioterapijo in kineziologijo, prva linija obravnave. V kolikor so konzervativne metode neuspešne je potreben operativen poseg, kateremu prav tako sledi fizioterapevtska rehabilitacija.
Veliko primerov blagega do zmernega sindroma kubitalnega kanala je mogoče zdraviti brez operacije.
Fizioterapevtsko zdravljenje je pokazalo 90-odstotno uspešnost pri akutni iritaciji ulnarnega živca, pri čemer se simptomi pogosto izboljšajo že v 2-3 mesecih. Nekirurški pristop je treba upoštevati vsaj 3 mesece, preden razmislimo o kirurškem posegu, še posebej pri blagih in zmernih primerih.
Akutna fizioterapija
Fizioterapevsko zdravljenje je v kliniki Medicofit individualno prilagojeno. Zdravljenje sestavljajo nočna imobilizacija (4-6 tednov) s komolcem imobiliziranim pri 45 stopinjah upogiba in podlakti v nevtralni rotaciji, prilagajanje dejavnosti, instrumentalne metode, protivnetna zdravila, terapevtske vaje in izobraževanje pacientov.
Zakaj je potrebna opornica? Dolgotrajno upogibanje komolca povečuje obremenitev na ulnarni živec in povečuje zunaj-živčni in znotraj-živčni pritisk v kubitalnem kanalu. Najnižja vrednost teh pritiskov je pri upogibu komolca za 40-50 stopinj in bistveno višja pri polnem upogibu ali iztegu. Opornica je zasnovana za lajšanje simptomov in preprečevanje progresivne disfunkcije živcev – svojim pacientom priporočamo nočno nošenje opornice.
Prvotni cilj konzervativnega zdravljenja sindroma kubitalnega kanala je obvladovanje in zmanjšanje neprijetnih občutkov in bolečin. Ko so simptomi blagi in je mogoče identificirati dejavnosti, ki povzročajo bolečine, je prvi korak začasna opustitev dejavnosti.
Zdravljenje se začne z razlago, kako lahko določene aktivnosti vplivajo na vaše simptome – npr. kako dvigovanje ali spuščanje roke, obračanje podlakti ali premikanje zapestja lahko vpliva na vaše težave.
Manualna terapija za sindrom kubitalnega kanala vključuje posebne ročne tehnike, ki obsegajo sklepno mobilizacijo, mobilizacijo živcev in mehkih tkiv. Cilj je zmanjšati pritisk v kubitalnem kanalu, kar uspešno olajša simptome in poveča gibljivost komolca.
Vaje za aktivno gibljivost je treba začeti znotraj območja udobja, raztezanje pa tudi znotraj tolerance in šele po zmanjšanju ravni bolečine.
Izvajamo tudi vaje za boljše drsenje živca. Živci imajo sposobnost raztezanja, podobno kot mišice ali vezi. Živčno tkivo je najmočnejše, najdaljše tkivo v telesu in najbolj občutljivo na raztezne sile. Pri sindromu kubitalnega kanala se lahko živec zategne ali ujame; te vaje so učinkovito sredstvo za spodbujanje pretoka krvi v ulnarni živec in nežno raztezanje.
Katere instrumentalne terapije se uporabljajo pri zdravljenju v kliniki Medicofit? Terapija z laserjem spodbuja prekrvavitev, povečuje metabolizem in uspešno zmanjša vnetje, lajša bolečino in pospešuje celjenje. Elektrostimulacijska terapija HiTop vpliva na električne signalne poti bolečinskih signalov v telesu. TECAR terapija pa spodbuja celično regeneracijo poškodovanega živca in pomaga umiriti vnetje.
Postakutna kineziologija
V naslednji fazi zdravljenja se obrnete na strokovnjake kineziologije, ki vas usmerjajo skozi preostanek rehabilitacije. Ključni del tega procesa je specializiran kineziološki program vadbe, ki pomaga obnoviti polno funkcijo vašega komolca.
Poudarek je na posebnih vajah za krepitev mišic nadlahti in podlakti. Strokovno voden trening je nujen za odpravo morebitnih asimetrij v mišični moči in izboljšanje gibljivosti v komolcu.
Izvajamo tudi vaje za izboljšanje mobilnosti živca, ki so prilagojene glede na vaše stanje in se prilagajajo vašemu napredku.
Kineziologi vam bodo pokazali specifične vaje, ki vam bodo pomagale vrniti polno dolžino in moč mišicam roke, ki so se prikrajšale zaradi zaščitnega položaja roke, ter ohraniti normalno funkcijo tistih, ki niso bile prizadete.
Potrebne so tudi vaje za krepitev mišic – povečanje moči okoliških mišic lahko pomaga zmanjšati bolečino in izboljšati funkcionalno sposobnost.
Kaj pa vračanje v šport? Vsem športnikom se priporoča aktivni počitek – pomembno je komolcu zagotoviti dovolj časa za okrevanje. Še posebej problematični so športi, ki vključujejo metanje žoge – vrnitev k športu je dovoljena po 4-6 tednih brez simptomov pri dnevnih aktivnostih ali vadbi ter vrnitvi k polni gibljivosti in moči.
Ko dosežete zadovoljiv napredek, se osredotočimo na krepitev celotne roke, ramenskega obroča ter izvajamo vaje za pravilno telesno držo. Nepravilna telesna drža namreč lahko prispeva k nastanku simptomov sindroma kubitalnega kanala. S pravilno usmerjeno vadbo in pozornostjo na telesno držo lahko pripomoremo k celostnemu okrevanju.
Preventivna kinezioterapija
V kolikor ste že doživeli težave s sindromom kubitalnega kanala, se poveča tveganje za ponovitev simptomov. Vsaka ponovitev lahko vodi k povečani potrebi po operativnem posegu. Zavedajoč se pomembnosti vašega zdravja in dobrega počutja, smo v kliniki Medicofit pripravili postrehabilitacijski program, namenjen ohranjanju optimalnega funkcijskega stanja vašega komolca.
Ta specializiran program je zasnovan tako, da cilja na krepitvene vaje, izboljšanje gibljivosti in preprečevanje morebitnih ponovitev sindroma kubitalnega kanala.
S sodelovanjem v postrehabilitacijskem programu boste aktivno prispevali k ohranjanju zdravja komolčnega sklepa ter zmanjšali tveganje za morebitne ponovitve simptomov sindroma kubitalnega kanala. Vaše dobro počutje je naša prioriteta, zato vam nudimo strokovno podporo na poti do optimalnega zdravja komolčnega sklepa.
Kdaj je potrebna operacija sindroma kubitalnega kanala?
Neuspeh fizioterapevtskega zdravljenja ali napredovala stopnja bolezni narekujeta operativno zdravljenje, ki mu kasneje sledi še fizioterapevtska rehabilitacija.
Operacija se izvaja v lokalni ali regionalni anesteziji, pri čemer se naredi kratek rez v predelu komolca. Sledi izpostavitev kožnih živčnih vej in »strehe« kubitalnega kanala. Med operacijo se prekinejo strukture, ki stiskajo živec (ligament), živec se sprosti ter koža zapre s šivi. Pri zmernih utesnitvah ulnarnega živca je običajno dovolj zgolj dekompresija, medtem, ko je pri hujših primerih živec potrebno premestiti.
Okrevanje po popravi ulnarnega živca in povrnitev občutka v roki po posegu, lahko traja tudi več mesecev, težave pa lahko postanejo dolgotrajne – zlasti v primerih kjer je prišlo do hujše okvare ulnarnega živca ali velike atrofije mišic na roki. Za uspeh operativnega posega je potrebna strukturirana fizioterapevtska rehabilitacija.
Nasveti za preprečevanje in samopomoč
Kljub temu, da ni mogoče popolnoma preprečiti razvoja tega sindroma, obstajajo ukrepi samopomoči in preventivni nasveti, ki lahko zmanjšajo tveganje za njegov pojav. Zavedanje in izvajanje teh ukrepov je ključno za ohranjanje zdravja komolca ter preprečevanje neprijetnih simptomov in omejitev, povezanih s sindromom kubitalnega kanala.
Izogibajte se naslanjanju na komolec in preprečujte pretiran pritisk na notranji strani roke.
Ne naslanjajte komolca na naslon stola pred računalnikom, če ga pogosto uporabljate.
Med spanjem imejte iztegnjen komolec.
Izogibajte se dejavnostim, ki zahtevajo dolgotrajno upogibanje roke.
Redno izvajajte vaje za krepitev mišic podlakti.
Uporabljajte ergonomske pripomočke, ki zmanjšujejo pritisk na komolec.
Ohranjajte zdravo telesno težo, saj lahko prekomerna teža poveča tveganje za razvoj sindroma.
Redno izvajajte raztezne vaje za ohranjanje gibljivosti sklepov.
Pri daljših obdobjih sedenja uporabljajte blazine za podporo komolcu in zapestju.
Upoštevanje teh smernic lahko pomaga zmanjšati tveganje za sindrom kubitalnega kanala in ohranjati zdravje komolčnega sklepa – v kolikor so simptomi že prisotni, vam priporočamo, da se naročite na diagnostični pregled, saj je zdravljenje najuspešnejše v zgodnjih fazah bolezni.
Naročite se na zdravljenje sindroma kubitalnega kanala
Viri in literatura
Chauhan, M., Anand, P., & M Das, J. (2023). Cubital Tunnel Syndrome. In StatPearls. StatPearls Publishing.
Rashid G, Tora M S, Di L, et al. (April 25, 2019) Case Series: A Minimally Invasive Tunneling Approach for Cubital Tunnel Syndrome. Cureus 11(4): e4540. doi:10.7759/cureus.4540
Wolny T, Fernández-de-Las Peñas C, Buczek T, Domin M, Granek A, Linek P. The Effects of Physiotherapy in the Treatment of Cubital Tunnel Syndrome: A Systematic Review. J Clin Med. 2022 Jul 21;11(14):4247. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9318553/
Burahee, A. S., Sanders, A. D., Shirley, C., & Power, D. M. (2021). Cubital tunnel syndrome. EFORT open reviews, 6(9), 743–750. https://doi.org/10.1302/2058-5241.6.200129
Andrews, K., Rowland, A., Pranjal, A., & Ebraheim, N. (2018). Cubital tunnel syndrome: Anatomy, clinical presentation, and management. Journal of orthopaedics, 15(3), 832–836. https://doi.org/10.1016/j.jor.2018.08.010
Kooner, S., Cinats, D., Kwong, C., Matthewson, G., & Dhaliwal, G. (2019). Conservative treatment of cubital tunnel syndrome: A systematic review. Orthopedic reviews, 11(2), 7955. https://doi.org/10.4081/or.2019.7955
