Ali ste se že kdaj zbudili z nenavadnim mravljinčenjem v roki ali občutili ostro bolečino, ki se širi iz vratu proti lopatici ali roki? Simptomi, kot so bolečina, mravljinčenje ali šibkost se lahko skrivajo v hrbtenici, natančneje v majhnem prostoru med vretenci, imenovanem nevroforamen.
Zožitev nevroforamna je zmanjšanje prostora med vretenci, skozi katerega poteka živčna korenina iz hrbtenjače proti udom. Ustrezna širina tega prostora omogoča prost prehod živcev, če pa se zoži, lahko pride do draženja ali utesnitve živčnih struktur, kar povzroča nevrološke simptome, kot so mravljinčenje, ostra bolečina in mišična šibkost.
Do zožitve najpogosteje pride zaradi degenerativnih sprememb, ki se razvijejo s staranjem (obraba medvretenčnih ploščic) in z artritičnimi spremembami na sklepih ali kostnih izrastkih, ki pa še dodatno zmanjšujejo prostor za živce. K razvoju težav lahko dodatno prispevajo tudi nepravilna drža, sedentarni življenjski slog in ponavljajoče se mehanske obremenitve.
Celostni pristop zdravljenja je izjemno pomemben. S strokovno vodeno fizioterapijo lahko zmanjšamo pritisk na živčne korenine, odpravimo bolečine, izboljšamo gibljivost hrbtenice, okrepimo mišično oporo ter pomagamo prilagoditi vsakodnevne gibalne vzorce, da se izognemo nadaljnji obrabi.
V nadaljevanju članka bomo raziskali, kako prepoznamo zožitev nevroforamna, kaj ga povzroča ter kako lahko s ciljno usmerjenim fizioterapevtskim pristopom bistveno izboljšamo kakovost življenja!
Do zožitve nevroforamna najpogosteje pride zaradi raznih degenerativnih sprememb, ki so del naravnega procesa staranja. Vzroki so lahko povezani tudi z mehanskimi obremenitvami ali drugimi dejavniki.
Med glavne vzroke za nastanek zožitve nevroforamna uvrščamo:
degeneracijo medvretenčnih diskov (z leti se tanjšajo in nižajo, kar zmanjša prostor za živčne korenine),
kostne odrastke (nastanejo kot posledica obrabe in še dodatno zmanjšujejo prostor),
zadebelitev sklepnih struktur (fasetni sklepi sčasoma postanejo togi in zavzamejo več prostora),
hernijo diska (lahko pritiska na živčno korenino neposredno ob nevroforamnu),
drsenje vretenc (spondilolisteza – eno vretence se pomakne naprej glede na drugo in posledično zoži izhodni kanal) in
poškodbe ali operacije hrbtenice (vplivajo na strukturo hrbteničnega kanala ali stabilnost vretenc).
Dejavniki tveganja
Med dejavnike tveganja za zožitev nevroforamna prištevamo:
starost (pogostejše degenerativne spremembe po 50. letu),
sedeče in fizično naporno delo (enostranske obremenitve hrbtenice povečujejo njeno obrabo),
slabo telesno držo (dolgoročno poveča pritisk na nevroforamen),
pomanjkanje telesne aktivnosti (zmanjšuje moč stabilizacijskih mišic in pospeši degenerativne procese),
predhodne poškodbe ali operacije (vpliv na stabilnost in prostor za živce) in
genetsko nagnjenost (nekatere osebe imajo povečano zveganje zaradi dedne predispozicije).
Značilni simptomi
Zožen nevroforamen lahko povzroči draženje ali utesnitev živčnih korenin, kar vodi do različnih nevroloških simptomov. Ti simptomi pa se razlikujejo glede na to, kateri del hrbtenice je prizadet (vratni, prsni ali ledveni).
Splošni simptomi zožitve nevroforamna (ne glede na del hrbtenice):
lokalizirana bolečina,
sevanje bolečine v okončine (roke ali noge),
mravljinčenje v okončinah (pogosto prsti na rokah),
mišična oslabelost (zmanjšana mišična moč, ki se kaže pri funkcionalnih aktivnostih),
občutek zategnjenosti ali pekočega občutka (nakazuje na povišan mišični tonus),
Diagnozo zožitve foramna postavimo s pomočjo anamneze, kliničnega pregleda in slikovnih preiskav, kot sta MR in CT, ki pokažeta zoženje odprtin in možen pritisk na živce. Na podlagi celostne ocene stanja se predlaga najprimernejši potek zdravljenja.
V akutni fazi zdravljenja si prizadevamo za lajšanje bolečin s TECAR Wintecare terapijo in zmanjšanje vnetja s Sixtus ultrazvočno krioterapijo. S počitkom in ostalimi fizikalni agensi, kot so EMS DolorClast udarni valovi lahko še dodatno omilimo simptome.
Ko bolečina začne popuščati, začnemo s kinezioterapijo, kjer z vajami krepimo mišice, izboljšujemo gibljivost hrbtenice in popravljamo držo, da zmanjšamo pritisk na živce in izboljšamo splošno funkcionalnost. Terapevtska vadba ključno pripomore k dolgotrajnemu učinku instrumentalnih postopkov obravnave bolečine!
V kliniki Medicofit posebno pozornost namenjamo preventivnemu vzdrževanju stanja, zato paciente izobrazimo oprilagoditvah življenjskega sloga, primernih in neprimernih telesnih obremenitvah ter izpostavimo pomembnost redne telesne aktivnosti.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 65-letni upokojeni avtomehanik, še vedno precej telesno aktiven, je prišel na diagnostični pregled zaradi pekoče bolečine, ki se je širila iz vratu proti dlani desne roke. Bolečina se je stopnjevala ponoči in ob daljših obremenitvah roke. Predhodno opravljeno MR slikanje je pokazalo degenerativne spremembe in zožitev nevroforamna na nivoju C6-C7.
Začetno stanje: Pacient je poročal o stalni bolečini, ki se je širila od vratu do podlakti desne roke. Izpostavil je občasno mravljinčenje v palcu, kazalcu in, v manjši meri, sredincu ter zmanjšano moč stiska dlani. Klinično smo ugotovili zmanjšano gibljivost cervikalne hrbtenice in povečano napetost kot tudi šibkost vratnih mišic. Nevrološko testiranje je potrdilo razdraženost živčnih struktur.
Potek zdravljenja: Zdravljenje je v uvodni fazi vključevalo dekompresijske tehnike, postopke manualne terapije za zmanjšanje mišične napetosti, TECAR terapijo, udarne valove in lasersko terapijo. Postopoma so se, v kombinaciji z nevrodinamično vadbo, uvajale terapevtske vaje za izboljšanje gibljivosti in osnovno krepitev mišične moči. Vadba se je prilagajala funkcionalnemu napredku pacienta.
Končno stanje: Pacient je ob zaključku zdravljenja poročal o skoraj popolnem zmanjšanju bolečine, izboljšanju moči desne roke, kvalitetnejšemu spancu in splošnem boljšem počutju.
Vredno je izpostaviti, da kar okoli 80 % ljudi z zožitvijo nevroforamna občuti znatno izboljšanje po specializirani fizioterapiji!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza zožitve nevroforamna je običajno dobra, še posebej, če pravočasno začnemo z ustreznim zdravljenjem in kinezioterapijo.
Trajanje rehabilitacije je odvisno od resnosti zožitve in odziva posameznika na terapijo. Pri večini ljudi se bolečine in nevrološki simptomi izboljšajo v nekaj tednih do nekaj mesecih.
V nekaterih primerih, če konzervativno zdravljenje ni učinkovito, je potrebno razmisliti o operativnem pristopu zdravljenja.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Cavazos, D. R., Higginbotham, D. O., Nham, F., Court, T., McCarty, S., Sethi, A. in Vaidya, R. (b. d.). Neuroforaminal Stenosis in the Lumbosacral Spine: A Scoping Review of Pathophysiology, Clinical Manifestations, Diagnostic Imaging, and Treatment. Spartan Medical Research Journal, 8(1), 87848. https://doi.org/10.51894/001c.87848
Lu, J., Ebraheim, N. A., Huntoon, M. in Haman, S. P. (2000). Cervical Intervertebral Disc Space Narrowing and Size of Intervertebral Foramina. Clinical Orthopaedics and Related Research®, 370, 259
Rustom, D. H., Yan, A. in Seidel, G. K. (2024). Electrodiagnostic Confirmation of Lumbar Radiculopathy and Its Association With Lumbar Central Canal Stenosis and Neuroforaminal Stenosis. Cureus, 16(9), e69993. https://doi.org/10.7759/cureus.69993
Wahezi, S. E., Hillery ,Terence, Przkora ,Rene, Lubenow ,Tim, Deer ,Tim, Kim ,Chong, Sayed ,Dawood, Krystal ,Jonathan, Kinon ,Merritt, Sitapara ,Kishan, Nguyen ,Kim, Wong ,Daniel in and Sperling, K. (2022). MRI and Anatomical Determinants Affecting Neuroforaminal Stenosis Evaluation: A Descriptive Observational Study. Journal of Pain Research, 15, 1515–1526. https://doi.org/10.2147/JPR.S360847
