Poškodba AC sklepa: Fizioterapija in okrevanje

Ste se že kdaj vprašali, zakaj celo preprosti gibi kot je dvigovanje roke, nenadoma postanejo izziv? Morda gre za poškodbo akromioklavikularnega sklepa, ki pogosto ostane spregledana.

Gre za sklep, ki povezuje ključnico in lopatico in kljub svoji majhnosti nudi rami izjemno stabilnost. Poškodba akromioklavikularnega sklepa (imenovanega tudi AC sklep) je pogosta akutna poškodba tako v splošni praksi kot med športnim udejstvovanjem. Pogosto je povezana s poškodbami ramenskega sklepa, vključno s poškodbami labruma in SLAP lezijami.

Zanimivost! Poškodba AC sklepa predstavlja kar 10 % akutnih poškodb ramenskega obroča in 40 % poškodb ramenskega obroča v športu!

Če se po poškodbi AC sklepa ne odločite za fizioterapijo se lahko soočite z veliko negativnimi posledicami. Med nje sodijo razvoj kronične bolečine, trajna zmanjšana gibljivost v ramenskem sklepu in izguba funkcionalnosti.

S skrbno načrtovano fizioterapijo v Kliniki Medicofit boste povrnili vašo moč, izgubljeno gibljivost in pravilno delovanje ramenskega sklepa.

Poškodbe akromioklavikularnega (AC) sklepa so pogosto posledica neposredne poškodbe, padcev, prekomerne ponavljajoče obremenitve ali degenerativnih sprememb.

Najpogosteje nastanejo ob neposrednem udarcu ali padcu na iztegnjeno roko, kar je znano tudi kot FOOSH (angl. fall on outstretched hand). Poškodba se lahko zgodi tudi zaradi neposrednega pritiska na akromion, ko je roka v adduciranem položaju.

Večje tveganje za poškodbe AC sklepa imajo:

• mlajše osebe,
• moški (poškodbe so pri njih kar trikrat pogostejše kot pri ženskah),
• športniki, zlasti tisti, ki se ukvarjajo s kontaktnimi športi, kot so rugby, hokej, judo, in
• posamezniki, ki so že utrpeli poškodbe ramenskega sklepa.

Zaradi specifičnega mehanizma in dejavnikov tveganja so poškodbe AC sklepa še posebej pogoste pri športnikih, ki izvajajo aktivnosti z višjo stopnjo kontaktnih ali cikličnih obremenitev.

Poškodba akromioklavikularnega (AC) sklepa povzroča vrsto simptomov, ki so lahko za pacienta zelo neprijetni in omejujoči pri vsakodnevnih aktivnostih. Med najpogostejše simptome spadajo:

• Bolečina v rami – Pacienti najpogosteje občutijo bolečino v zgornjem sprednjem delu rame. Bolečina lahko seva proti ključnici ali lopatici in jo je pogosto težko natančno lokalizirati, saj je lahko vpletenih več sosednjih struktur. Bolečina v rami se poveča pri gibanju rame, zlasti pri dviganju roke ali ob premikih, ki vključujejo obremenitev AC sklepa.
• Oteklina – Prizadeto območje je pogosto otečeno, kar je posledica vnetja in poškodb mehkih tkiv okoli sklepa.
• Mišična šibkost – Poškodba AC sklepa lahko zmanjša funkcionalnost in moč mišic v ramenskem obroču, kar otežuje dviganje bremen in gibanje roke. Šibkost v prizadetem območju je pogosta, saj telo refleksno omejuje uporabo poškodovanega dela.
• Mravljinčenje – V nekaterih primerih pacienti občutijo mravljinčenje, vendar to ni nujno prisoten simptom. Občutek mravljinčenja ali blagega otrplosti je lahko posledica draženja živčnih struktur v bližini sklepa.
• Občutek nestabilnosti – Poškodba AC sklepa lahko povzroči občutek, da je rama »ohlapna« ali nestabilna, še posebej pri gibih, ki vključujejo obremenitev ali rotacijo rame.

Pacienti poročajo o občutku, da sklep “ni na mestu”, kar lahko vodi v negotovost pri določenih gibih.

Ti simptomi se lahko razlikujejo po intenzivnosti glede na resnost poškodbe. Manjše poškodbe običajno povzročajo blažje simptome, medtem ko resnejše poškodbe, kot so natrganine vezi ali izpahi, povzročajo izrazitejšo bolečino, vidno deformacijo in večjo omejenost pri gibanju.

Naročite se na rehabilitacijo AC sklepa

Diagnoza se začne s podrobno anamnezo in zajemu informacij o poškodbi. Nadaljuje se s kliničnim pregledom, kjer zaznamo občutljivost na zgornjem delu ramena. Specialna ortopedska testa, ki sta v redni klinični uporabi se imenujeta Crossbody adduction test in O’Brien test.

Pri primarni diagnozi je potrebno poškodbo razvrstiti glede na stopnjo poškodbe (delimo na 6 stopenj). Glede na stopnjo poškodbe se bo razlikovala tudi nadaljnja rehabilitacija.

Na prvi stopnji gre za minimalno strukturno poškodbo (zvin 1. stopnje), na drugi stopnji gre za subluksacijo AC sklepa in natrgano sklepno kapsulo (zvin 2. in 3. stopnje). Tukaj so lahko prizadete še okoliške mišice (trapezius in deltoideus).

V tretji stopnji gre za popolno rupturo ligamentov, v četrti, peti in šesti stopnji pa gre za napredne zdrse ključnice (čez akromion – kostni izrastek lopatice, pod kožo in pod korakoid – kljukast kostni izrastek lopatice).

Sum na patologijo je potrebno potrditi s slikovno diagnostiko, najpogosteje se uporablja RTG. Nato pa se strokovnjaki med seboj posvetujejo in izdelajo individualen načrt.

Zdravljenje poškodbe AC sklepa

Zdravljenje stremi k povrnitvi polne gibljivosti in zmogljivosti s postopnim obremenjevanjem. V prvih dveh stopnjah se poškodbo zdravi z intenzivno fizioterapijo in nošnjo opornice.

Zdravljenje poškodb tretje stopnje je še vedno sporno, v večini primerov je zaželeno konzervativno zdravljenje, rekonstrukcija pa je rezervirana za simptomatsko nestabilnost. Za četrto, peto in šesto stopnjo pa se svetuje kirurška rekonstrukcija ligamentov ali rekonstrukcija akromioklavikularnega sklepa. Operacija se svetuje predvsem osebam, ki se ukvarjajo s športi z veliko gibanja nad glavo.

Klinika Medicofit v akutni fazi ponuja Sixtus ultrazvočno krioterapijo za omogočanje hlajenja in obvladovanja bolečin. Za zmanjšanje simptoma bolečina je smiselna uporaba HiTop elektroterapije ali terapevtskega ultrazvoka ter Wintercare Tecar terapije. Tukaj se že začnejo osnovne vaje za mišično-vezivno moč in za izboljšanje mišičnih ne sorazmerij.

Kinezioterapevtska faza se osredotoča na krepitev mišic okoli ramenskega obroča. Paciente kineziologi naučijo progresivne vaje za preventivno moč in doseganje mišičnih simetrij.

Potrebna je postopnost z začetkom z izometričnimi, nato koncentričnimi in ekscentričnimi vajami. S športno specifičnimi vajami in pliometričnimi gibanji omogočimo osebam varno vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim.

“Return to sport” je varen ko sta dosežena normalna gibljivost in moč rame ter je rama asimptomatska v primerjavi s kontralateralno (drugo) okončino.

Post rehabilitacija ali preventivno vzdrževanje stremi k vzdrževanju rezultatov uspešno končane rehabilitacije. Strokovnjaki želijo ohraniti funkcionalnost sklepov, preventivno moč in preprečiti nastanek kroničnosti stanja.

Napoved je odvisna od resnosti poškodbe, odvisno od stopnje, ki se delijo od blagega natega do premika kosti. Dejavniki, ki pa vplivajo na uspešnost rehabilitacije so starost pacienta, splošno zdravstveno stanje in skladnost z rehabilitacijo.

Trajanje rehabilitacije se tako razlikuje in sega pri blagi poškodbi (prva do druga stopnja) 2 – 6 tednov, pri zmerni (tretja stopnja) 6 – 12 tednov in pri hujših oblikah (četrta do šesta stopnja) tudi do 6 mesecev.

Pomembno je pravilno izvajanje vaj in dosledno sledenje navodilom fizioterapevtov v Kliniki Medicofit, kar lahko skrajša čas vaše rehabilitacije in izboljša končni izid!

Frank, R. M., Cotter, E. J., Leroux, T. S. in Romeo, A. A. (2019). Acromioclavicular Joint Injuries: Evidence-based Treatment. JAAOS – Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 27(17), e775. https://doi.org/10.5435/JAAOS-D-17-00105

Li, X., Ma, R., Bedi, A., Dines, D. M., Altchek, D. W. in Dines, J. S. (2014). Management of Acromioclavicular Joint Injuries. JBJS, 96(1), 73. https://doi.org/10.2106/JBJS.L.00734/

Mazzocca, A. D., Arciero, R. A. in Bicos, J. (2007). Evaluation and Treatment of Acromioclavicular Joint Injuries. The American Journal of Sports Medicine, 35(2), 316–329. https://doi.org/10.1177/0363546506298022/

Simovitch, R., Sanders, B., Ozbaydar, M., Lavery, K. in Warner, J. J. P. (2009). Acromioclavicular Joint Injuries: Diagnosis and Management. JAAOS – Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 17(4), 207.

Upper Limb Winter Sports Injuries. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 5. november 2024, s https://www.physio-pedia.com/Upper_Limb_Winter_Sports_Injuries/