Predstavljajte si, da med športom nenadoma začutite ostro bolečino na notranji strani kolena, kot, da bi nekaj nenadoma popustilo. To ni zgolj običajna utrujenost ali nateg mišice. Najverjetneje gre za distenzijo MCL, poškodbo notranje stranske kolenske vezi.
Distenzija MCL je poškodba medialnega kolateralnega ligamenta kolena, za katero je značilen nateg vezi. Poškodba je najpogosteje posledica nenadnega zasuka kolena, še posebej pri kontaktnih športih. Simptome, kot so bolečina, nestabilnost in omejitve pri gibanju je možno uspešno zdraviti s fizioterapijo.
Medialni kolateralni ligament (MCL)ima ključno vlogo pri stabilizaciji kolenskega sklepa, še posebej kadar na kolenski sklep deluje sila iz zunanje strani. Poškodba te strukture lahko močno omeji gibanje in vsakodnevno funkcionalnost.
Čeprav je poškodba lahko boleča in omejujoča, je dobra novica, da sevečina distenzij MCL uspešno zdravi brez operacije – ključnega pomena je zgodnje prepoznavanje poškodbe in ciljno usmerjeno zdravljenje s fizioterapijo. Zdravljenje vključuje postopno obremenjevanje kolena, stabilizacijske vaje, krepitev mišic spodnjega uda, kar omogoči varno in učinkovito vrnitev v aktivno življenje.
V nadaljevanju članka boste izvedeli več o tem, kako prepoznati distenzijo MCL, kateri so najpogostejši dejavniki tveganja in kako poteka celostno zdravljenje te poškodbe!
Poškodba MCL, torej notranje stanske kolenske vezi, je pogosta predvsem pri športnikih, kljub temu pa se lahko poškoduje tudi pri vsakodnevnih opravilih. Razlogi za to so lahko zelo različni in vključujejo travmatske dogodke ali preproste zdrse.
Najpogostejši vzroki za poškodbo MCL so:
neposreden udarec v zunanjo stran kolena (potisk kolenskega sklepa navznoter),
nenaden zasuk kolena (medtem ko je stopalo trdno na tleh),
dolgotrajne prekomerne obremenitve (pri športih, ki vključujejo veliko menjav smeri ali sunkovite gibe),
padci,
neustrezna priprava na šport (slabo ogrete mišice ali pomanjkanje raztezanja),
nestabilnost kolenskega slepa (zaradi predhodnih poškodb ali oslabljenih mišic) in
slaba obutev in neravna podlaga (nepravilne obremenitve kolenskega sklepa).
Razumevanje vzrokov za nastanek distenzije MCL je ključno za prepoznavanje dejavnikov tveganja, saj lahko pravočasno ukrepanje pomembno zmanjša verjetnost ponovitve ali poslabšanja poškodbe!
Dejavniki tveganja
V splošnem ločimo intrinzične (notranje) in ekstrinzične (zunanje) dejavnike tveganja za poškodbo oz. distenzijo MCL. Čeprav obojni prispevajo k povečanju tveganja za nastanek poškodbe pa se razlog poškodbe večinoma skriva v zunanjih dejavnikih tveganja, kot je zunanja sila, neprimerna obutev ali neraven teren.
Med najpogostejše dejavnike tveganja spadajo:
spol (ženske so bolj nagnjenje k določenim poškodbam kolena),
starost (elastičnost vezi upada s starostjo, kar poveča tveganje za poškodbo),
kontaktni športi (npr. nogomet, hokej in košarka),
neposredni udarci v zunanjo stran kolena (glavni sprožilec distenzije MCL),
pogosti zasuki in sunkovita gibanja (obremenijo vez in lahko privedejo do njenega natega ali delne raztrganine),
predhodne poškodbe kolena (zmanjšujejo stabilnost in povečujejo tveganje za ponovne poškodbe),
mišično neravnovesje (predvsem med sprednjimi in zadnjimi stegenskimi mišicami),
neustrezno ogrevanje ali končno raztezanje in
neprimerna športna oprema.
Razumevanje dejavnikov tveganja nam lahko pomaga ne le pri preprečevanju poškodbe, temveč tudi pri zgodnjem prepoznavanju simptomov!
Značilni simptomi
Simptomi distenzije MCL se lahko razlikujejo glede na resnost poškodbe, vendar so običajno naslednji:
bolečina na notranji strani kolena (povečuje se med gibanjem ali pritiskom na poškodovano območje),
oteklina (otekanje na notranji strani kolena, zaradi sprostitve vnetnih mediatorjev),
modrica,
nestabilnost kolena (občutek popuščanja kolena),
težave pri gibanju kolena (težko je popolnoma iztegniti ali upogniti koleno, zlasti pri resnejših poškodbah vezi) in
krepitacije pri gibanju.
Če poškodba ni ustrezno obravnavana se lahko simptomi sčasoma poslabšajo. Pomembno je, da se ob pojavu prvih znakov poškodbe kolena nemudoma posvetujete s fizioterapevtom, kateri bo ocenil vaše stanje in predlagal najprimernejše zdravljenje!
Diagnoza distenzije MCL vključuje več korakov, ki jih izvede fizioterapevt za pravilno ugotovitev resnosti poškodbe. Postopek se začne z anamnezo, pri kateri se zberejo podatki o nastanku poškodbe. Pomembno je ugotoviti, ali je prišlo do nenadnega zasuka kolena, udarca ali je poškodba posledica dolgotrajnega prekomernega obremenjevanja.
Nato se izvede klinični pregled, pri katerem se ugotovi ali je poškodba omejena na MCL ali so poškodovane tudi druge strukture v kolenu (pogosto tudi medialni meniskus in sprednja križna vez – ACL). Poškodbe MCL v splošnem razdelimo na tri stopnje, odvisno od resnosti poškodbe vezi:
1. stopnja (rahla poškodba ali nateg vezivnega tkiva),
Tekom kliničnega pregleda se preveri gibljivost kolena, mišična moč, občutljivost ob palpaciji in prisotnost otekline. V uporabi je tudi ortopedski valgus stress test v dveh položajih (ob polnem iztegu kolena ter ob 30 stopinjskem upogibu). Test pomaga oceniti širitev medialne sklepne površine in zaznati prisotnost morebitnega trdega zaključka gibanja. Asimetrija v gibanju se šteje za pozitiven rezultat.
Kot ključno orodje za vizualizacijo poškodb MCL in natančno določitev obsega poškodbe se uporablja MR, saj omogoča prikaz morfoloških in funkcionalnih okvar sklepa. V nekaterih primerih je primeren tudi ultrazvok, ki pomaga pri prepoznavanju poškodovanih vezi, še posebej v primerih, kjer je potrebna hitra diagnoza.
Za ustrezno zdravljenje se strokovnjaki odločijo na podlagi diagnoze, resnosti poškodbe in splošnega stanja pacienta. Kadar je poškodba hujše narave (popolna ruptura MCL), se lahko izvede kirurški poseg, vendar v večini primerov distenzije zdravimo konzervativno s fizioterapijo.
Zdravljenje
Zdravljenje distenzije MCL se začne v prvih 48 urah po poškodbi. Ključno je zmanjšanje bolečine otekline in vnetja. To lahko dosežemo z aplikacijo fizikalnih agensov, kot sta Wintecare TECAR terapija in Sixtus ultrazvočna krioterapija. Za začetno lajšanje simptomov se priporoča metoda PEACE & LOVE, ki vključuje najprimernejše postopke za začetno obravnavo distenzije MCL. Poleg tega je priporočljiv kratkotrajni počitek, da se zaščiti poškodovano območje. Po dveh dneh je potrebno pričeti z izvajanjem nežnega razgibavanja in izometričnih vaj za kolenske mišice.
Fizioterapevtsko zdravljenje temelji na izvajanju vaj za krepitev mišic, predvsem kvadricepsa in hamstringov, kot tudi mišic abduktorjev in adduktorjev kolka. Prav tako se izvaja vadba za povečanje gibljivosti (raztezanje) in propriocepcije, kar izboljša občutek stabilnosti kolena. Kinezioterapija vključuje postopno obremenitev in krepitev mišic, da se povrne predhodno stanje in obnovi funkcionalnost kolena.
Sledi uvajanješportno-specifičnih vaj in situacij, ki se prilagodijo glede na potrebe posameznika. Ob koncu aktivne rehabilitacije ima pomembno vlogo testiranje za varno vrnitev k športni aktivnosti.
Post rehabilitacijska faza se začne, ko je koleno stabilno in brez bolečin. Osebi s poškodbo je svetovano, da sledi rehabilitacijskemu programu. Ključno je nadaljevati z izvajanjem preventivnih vaj za ohranjanje moči in stabilnosti kolena, da se prepreči ponovna poškodba. Redno spremljanje napredka je pomembno za zagotavljanje dolgoročnega okrevanja, povečanje telesne pripravljenosti in preventive pred ponovnimi poškodbami.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 23-letna igralka nogometa je obiskala diagnostično terapijo zaradi bolečine na notranji strani desnega kolena, ki je bila posledica neposrednega udarca pred enim tednom.
Začetno stanje: Pacientka je po poškodbi, koleno hladila in rahlo razgibavala. Ob obisku je vidno šepala, desno koleno pa je bilo otečeno, prisotna je bila tudi modrica. Prisotna je bila povečana občutljivost na področjih sklepne špranje in anterolateralnega dela tibialnega platoja. Gibljivost je bila delno omejena, testiranje mišične moči pa boleče.
Cilji zdravljenja: Odpraviti oteklino, v popolnosti zmanjšati bolečino, povrniti gibljivost ter izboljšati mišično moč. Glavni cilj je bil povrnitev normalne funkcije kolena in varna vrnitev k športni aktivnosti.
Potek zdravljenja: Uvodni postopki zdravljenja so se osredotočali na zmanjšanje simptomov in povrnitev funkcionalnosti z uporabo instrumentalnih terapij in manualnih tehnik obravnave mehkih tkiv. Temu je sledila kineziološka faza zdravljenja, ki se je osredotočila na izboljšanje mišične moči, propriocepcije ter statične kot tudi dinamične stabilnosti kolena. Dodatno so se izvajala še pliometrična gibanja in športno-specifično obremenjevane.
Končno stanje: Pacientka je poročala o popolni odpravi bolečin in povrnitvi občutka stabilnosti kolena. Uspešno se je vrnila k igranju nogometa.
Ob ustrezni rehabilitaciji in nadaljnjem vzdrževanju primerne mišične moči je okrevanje uspešno in dolgotrajno!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri distenziji MCL je praviloma dobra, še posebej pri blažjih nategih. Ob ustreznem zdravljenju in sledenju rehabilitacijskemu programu je možna hitra vrnitev k športni aktivnosti.
Trajanje rehabilitacije je odvisno predvsem od resnosti poškodbe, pri lažjih poškodbah traja od 2 do 6 tednov, pri težjih pa se lahko podaljša na 8 do 12 tednov ali več, še posebej, če so poškodovane tudi druge strukture kolena.
V kliniki Medicofit verjamemo, da celostna rehabilitacija ni le pot do okrevanja, temveč tudi priložnost za trajno zdravje kolenskega sklepa!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Andrews, K., Lu, A., Mckean, L. in Ebraheim, N. (2017). Review: Medial collateral ligament injuries. Journal of Orthopaedics, 14(4), 550–554. https://doi.org/10.1016/j.jor.2017.07.017
Dewanto, A. P., Purwatama, G., Zena, D. in Maghfiroh, R. A. (2023). Physiotherapy Management of Medial Collateral Ligament (MCL) Repair: A Case Study. Academic Physiotherapy Conference Proceeding, 8–17.
Kim, C., Chasse, P. M. in Taylor, D. C. (2016). Return to Play After Medial Collateral Ligament Injury. Clinics in Sports Medicine, 35(4), 679–696. https://doi.org/10.1016/j.csm.2016.05.011
