Nenadna ostra bolečina, občutek pretrganja tkiva ali prisotnost otekline na področju bolečine, ki več ne dovoli normalnega gibanja – to so simptomi, ki jih pozna marsikdo, ki se je srečal z mišično poškodbo. Poškodbe mišice se ne dogajajo zgolj vrhunskim športnikom. Dovolj je le en napačen gib, prekomerna obremenitev mišice ali zgolj nekontroliran skok.
Poškodba mišice je poškodba enega ali več mišičnih vlaken zaradi prevelike mehanske sile, ki povzroči delno ali popolno pretrganje mišičnih vlaken. Za nastanek mišičnih poškodb so najbolj dovzetni športniki. Najpogostejši vzroki za pojav poškodbe so nezadostno ogrevanje pred športno aktivnostjo, neprimerno stopnjevanje telesnih obremenitev ali pomanjkanje pravilne tehnike treninga.
Pri okrevanju po mišični poškodbi ima fizioterapijaključno vlogo – ne le da celosten fizioterapevtski pristop znatno skrajša čas rehabilitacije, ampak tudi preprečuje zaplete, kot so brazgotinjenje tkiva, ponovne poškodbe ali trajna oslabelost mišice. Z ustreznim programom zdravljenja se lahko mišica povrne v polno funkcijo in še dodatno okrepi.
Kako prepoznati poškodbo mišice, kaj narediti v trenutku poškodbe in kdaj poiskati strokovno pomoč? Nadaljujte z branjem in spoznajte, kako ukrepati v primeru mišične poškodbe ter kako si lahko sami pomagate!
Poškodbe mišic v splošnem delimo na travmatske (pogosto imenovane tudi akutne poškodbe) in na poškodbe zaradi preobremenitev. Akutne poškodbe so posledica enega travmatskega dogodka, najpogosteje se pojavljajo pri športnih dejavnostih.
Poškodbe zaradi prekomerne obremenitve se, v nasprotju s travmatskimi poškodbami, običajno pojavijo v daljšem časovnem obdobju in nastanejo zaradi ponavljajočih se mikropoškodb mišice, pri čemer se mišično tkivo ne uspe popolnoma regenerirati. Diagnoza teh poškodb je zahtevnejša, saj je povezava med vzrokom poškodbe in simptomi manj očitna.
Pomembno je omeniti, da lahko k razvoju mišičnih poškodb prispevajo zunanji dejavniki, kot je neprimerna obutev, neprilagojeno okolje za vadbo pa tudi notranji dejavniki, kot so slaba gibljivost, mišično neravnovesje, utrujenost, dehidracija ali pomanjkanje ključnih hranil.
Med najpogostejše vzroke za poškodbo mišice spadajo nenadni gibi, prekomerna napetost mišic, neustrezen ogrevalni režim, utrujenost ali porušeno mišično ravnovesje.
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za nastanek mišičnih poškodb so številni in pogosto med seboj povezani.
Med najpogostejše dejavnike tveganja sodijo:
starost (mišično tkivo s starostjo postaja manj prožno in bolj dovzetno za poškodbe),
slaba telesna pripravljenost (npr. mišična oslabelost in slaba vzdržljivost),
preobremenitev in ponavljajoči gibi (brez ustreznega počitka),
slaba gibljivost ali mišična neravnovesja,
nepravilna tehnika gibanja,
utrujenost (zmanjša nadzor nad gibanjem),
predhodne mišične poškodbe (povečajo tveganje za ponovitev),
neustrezna oprema in obutev (zlasti pri športu) in
dehidracija ter pomanjkanje elektrolitov.
Z zgodnjim prepoznavanjem dejavnikov tveganja lahko zmanjšamo možnost za poškodbo, hkrati pa lažje razumemo prve opozorilne znake, ki jih telo pošilja skozi značilne simptome mišične poškodbe!
Značilni simptomi
Simptomi mišične poškodbe se lahko razlikujejo glede na resnost in vrsto poškodbe. Pri resnejših poškodbah mišice se, poleg bolečine, uvodoma pojavi močno vnetje, za katerega je značilno otekanje.
Diagnoza se začne s podrobno anamnezo in kliničnim pregledom, kjer fizioterapevt oceni obseg bolečine, gibljivost in funkcionalnost prizadete mišice. Pogosto so uporabljeni razni ortopedski testi. Zelo pomembno je pridobiti informacije o načinu poškodbe. V sklopu anamneze oseba opiše, kako je prišlo do nastanka bolečine, morebitne predhodne poškodbe ter stopnjo obremenitev v zadnjem času.
Za potrditev diagnoze ali izključitev resnejših poškodb se lahko uporabijo slikovne preiskave, kot so UZ, MR ali redkeje RTG. Te metode pomagajo določiti natančno mesto, obseg in vrsto poškodbe, kar pripomore pri načrtovanju najustreznejšega načrta rehabilitacije.
Zdravljenje
Večina mišičnih poškodb se uspešno zdravi s konzervativnim pristopom, ki vključuje počitek, postopno obremenjevanje ter ciljno usmerjeno fizioterapijo. Kirurški posegi so redki in običajno potrebni le pri popolnih rupturah ali kadar konzervativen način ne daje želenih učinkov.
V akutni fazi je ključno zmanjšanje bolečine, nadzorovanje vnetja in preprečevanje poslabšanja poškodbe. Upoštevati je treba metodo PEACE & LOVE, aplicirati hladne obkladke ali se odločiti za obisk specialista fizioterapevta. V sklopu fizioterapevtskega zdravljenja se za obravnavanje akutnih simptomov priporoča uporaba Sixtus ultrazvočne krioterapije in po potrebi tudi protibolečinske TECAR terapije.
Na poškodovanem področju mišice se, za izboljšanje učinkov instrumentalnih terapij, izvajajo še manualne tehnike za mobilizacijo mehkih tkiv. Pomembno vlogo ima tudi primerno raztezanje.
Ko se bolečina in drugi simptomi umirijo, sledi kinezioterapevtska faza, ki vključuje postopno aktivacijo poškodovane mišice. V tej fazi se izvajajo vaje za izboljšanje mišične moči, elastičnosti in nadzora gibanja. Poseben poudarek je na ponovni vzpostavitvi mišičnega ravnovesja in odpravi kompenzacijskih vzorcev.
Zadnja, a pogosto spregledana, je faza preventivnega vzdrževanja, katere cilj je ohranjanje mišične zmogljivosti s ciljnimi vajami in individualno prilagojenim preventivnim programom. Namen je dolgoročno zmanjšati tveganje za ponovitev poškodbe in okrepiti mišično-skeletni sistem za boljše soočanje z obremenitvami vsakdanjega življenja.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 27-letni nogometaš je na enem izmed treningov ob udarcu žoge začutil ostro bolečino v sprednji stegenski mišici, tik nad kolenom desne noge. Zaradi bolečin je zaključil s treningom. Tri dni po neljubem dogodku je obiskal diagnostično terapijo.
Začetno stanje: Pacient je poročal o bolečinah na področju mišice quadriceps femoris, konkretneje na mišici vastus medialis. Čeprav se je bolečina od trenutka poškodbe zmanjšala, so obremenitveni testi ponovno sprožili simptomatiko in potrdili prisotnost poškodbe mišice. Palpacija je razkrila povišan mišični tonus muskulature, vidna je bila tudi rahla oteklina.
Cilji zdravljenja: Celostna rehabilitacija akutne poškodbe mišice in izboljšanje telesne pripravljenosti za preprečevanje ponovitve poškodbe.
Potek zdravljenja: Za pospešitev regeneracije in celjenja tkiva se je uporabljal širok spekter instrumentalnih terapij, vključujoč Summus laser, Wintecare TECAR, EMS Dolorclast udarnih valov in MAD-UP BFR vadbe z omejenim krvnim pretokom. Vadbena terapija in progresivna kineziološka vadba sta imeli temeljno vlogo pri izboljšanju mišične moči, medtem ko smo s programom športno-specifične vadbe pacienta pripravili na ponovne športne obremenitve.
Končno stanje: Pacient je ob koncu zdravljenja izkazal zadovoljivo funkcionalno stanje za varno in nemoteno vrnitev k športu.
Nasveti za pomoč v domačem okolju
Zdravljenje poškodbe mišice se v večini primerov začne v domačem okolju. Če ste si zgolj lažje poškodovali mišico, lahko sami veliko prispevate k hitrejšemu okrevanju, medtem ko je v primeru popolnega pretrganja mišičnih vlaken nujen obisk zdravnika v najkrajšem možnem času.
Kot že omenjeno, najnovejše smernice zagovarjajo uporabo PEACE & LOVE metode za obravnavanje akutnih poškodb mišice.
Kratkotrajen (uvodni) počitek
Na dan poškodbe se priporoča razbremenitev uda in kratkotrajni počitek. Trajanje razbremenitve je odvisno predvsem od resnosti poškodbe. V primeru resnejše poškodbe se priporoča dodaten dan razbremenitve.
Hladni obkladki naj služijo za blaženje bolečin
Čeprav strokovna literatura vse pogosteje priporoča opuščanje uporabe hladnih obkladkov pri akutnih poškodbah mišic pa naj bo vaše vodilo, da se poslužite hlajenja v primeru, da imate (pre)močne bolečine. Vnetnega procesa, ki je posledica poškodbe, s hlajenjem ni možno v celoti zaustaviti – to niti ni zaželeno.
Kompresija in elevacija poškodovanega uda sta še vedno aktualna
Kompersijsko povijanje poškodovanega področja pripomore k obvladovanju otekline in modrice. Pozornost je potrebno nameniti primernemu pritisku, saj mora povoj še vedno omogočati normalen krvni pretok in ne sme omejevati gibanja. Poškodovani ud je v času počitka priporočljivo privzdigniti nad višino srca. Elevacija uda pripomore k zmanjšanju otekline, saj omogoča drenažo odvečne tekočine iz poškodovanega področja
Uporaba protivnetnih zdravil je odsvetovana
Čeprav je bila uporaba protivnetnih zdravil v preteklosti priporočljiva in je predstavljala standardno prakso pri obravnavanju akutnih simptomov poškodbe mišice pa novi znanstveni izsledki zavračajo njeno uporabo. Uporaba protivnetnih zdravil lahko negativno vpliva na dolgoročen uspeh zdravljenja poškodbe mišice, saj zavira vnetne faktorje, ki so odgovorni za proces zdravljenja in regeneracije tkiva.
Razumevanje poškodbe omogoča hitrejše okrevanje
Še posebej v primeru resnejših poškodb se priporoča obisk specialista fizioterapevta, ki vam bo pomagal razumeti zakaj se vam je poškodb sploh zgodila. Prav tako vas bo seznanil z ustreznimi postopki zdravljenja in morebitno potrebo po rehabilitaciji poškodovane mišice.
Številne študije so dokazale pomembnost edukacije pacienta pri raznih mišičnih poškodbah. Razumevanje vzrokov za pojav poškodbe, potencialnih tveganj nezdravljenja in poznavanje ustreznih ukrepov omogoča dolgoročni uspeh zdravljenja.
Postopno obremenjevanje je ključno
V vseh primerih poškodbe mišice je morda najpomembnejše postopno obremenjevanje. Primerna in pravočasna obremenitev omogoča ponovno vzpostavitev normalne gibljivosti in povrnitev mišične moči.
V zgodnji fazi zdravljenja se svetuje nežno raztezanje v kombinaciji z izometričnimi kontrakcijami prizadete mišice. Postopoma sledi prehod na aktivnejše razgibavanje in obremenjevanje mišic. Za varen in učinkovit nadzor nad primernostjo obremenitev se pogosto uporablja, kar občutek prisotnosti bolečine, ki med aktivnim razgibavanjem ne sme biti prevelik.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza je pri večini mišičnih poškodb dobra, blage poškodbe se pozdravijo v 2 do 3 tednih, težje pa lahko zahtevajo 6 do 8 tednov ali več, odvisno od obsega poškodbe in doslednosti rehabilitacije.
V kliniki Medicofit verjamemo, da je vsaka mišična poškodba priložnost za obnovo in nadgradnjo telesne pripravljenosti – s strokovnim znanjem in individualnim pristopom vas varno vodimo nazaj do brezskrbnega gibanja!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
McCall, A., Carling, C., Davison, M., Nedelec, M., Le Gall, F., Berthoin, S. in Dupont, G. (2015). Injury risk factors, screening tests and preventative strategies: a systematic review of the evidence that underpins the perceptions and practices of 44 football (soccer) teams from various premier leagues. British Journal of Sports Medicine, 49(9), 583–589. https://doi.org/10.1136/bjsports-2014-094104
SantAnna, J. P. C., Pedrinelli, A., Hernandez, A. J. in Fernandes, T. L. (2022). Muscle Injury: Pathophysiology, Diagnosis, and Treatment. Revista Brasileira de Ortopedia, 57, 1–13. https://doi.org/10.1055/s-0041-1731417
Ueblacker, P., Haensel ,Lutz in and Mueller-Wohlfahrt, H.-W. (2016). Treatment of muscle injuries in football. Journal of Sports Sciences, 34(24), 2329–2337. https://doi.org/10.1080/02640414.2016.1252849
