Sindrom karpalnega kanala v nosečnosti

Nosečnost je obdobje vznemirljivih sprememb in priprav na prihod novega življenja, a žal prinaša tudi nekatere neprijetnosti in zdravstvene zaplete. Eden manj znanih, a razmeroma pogostih zapletov v tem obdobju je sindrom karpalnega kanala.

Sindrom karpalnega kanala (SKK) je najpogostejša oblika nevropatije, pri kateri pride do kronične kompresije medianega živca. V splošni populaciji je pojavnost SKK visoka, saj prizadene kar 10 % ljudi.

Zaradi zmanjšanega prostora za živec med kostmi in tetivami v zapestju pride do njegovega draženja in vnetja, kar povzroča bolečine, mravljinčenje in občutek otrplosti v dlani in prstih.

Za učinkovito obvladovanje simptomov je ključnega pomena zgodnje ukrepanje s specialno fizioterapijo. Če z zdravljenjem odlašamo, lahko pride do poslabšanja bolečine, večje otrplosti ter mišične oslabelosti v rokah.

Kako lahko ukrepamo? V nadaljevanju članka bomo raziskali, zakaj je sindrom karpalnega kanala pogostejši med nosečnostjo, kakšni so njegovi značilni simptomi, kako poteka diagnostika in zdravljenje ter kakšna je prognoza tega stanja.

V nosečnosti se v telesu pojavijo različne fiziološke spremembe, ki povečujejo tveganje za razvoj sindroma karpalnega kanala. Te spremembe povzročajo povečan pritisk na mediani živec v zapestju, kar vodi v pojav značilnih simptomov. Glavni dejavniki, ki prispevajo k pogostejšemu pojavu SKK pri nosečnicah, vključujejo:

• Zadrževanje tekočine in otekanje tkiv – Nosečnost je povezana z večjo zadrževanjem tekočine, kar pogosto povzroči otekanje različnih tkiv, vključno s tistimi v zapestju. Nabiranje tekočine poveča pritisk v karpalnem kanalu in pritisne na mediani živec.
• Hormonske spremembe – Med nosečnostjo se pojavljajo pomembne hormonske spremembe, zlasti povečanje ravni progesterona in estrogena. Ti hormoni prispevajo k zadrževanju tekočine v tkivih in lahko sprožijo vnetne odzive, kar dodatno poslabša simptome.
• Povečanje telesne mase – Z naraščanjem telesne mase med nosečnostjo se poveča tudi pritisk na sklepe in živce v telesu. Zaradi večje obremenitve zapestnega sklepa in karpalnega kanala se lahko stisne mediani živec, kar vodi do simptomov SKK.
• Spremembe v krvnem obtoku – Nosečnost pogosto povzroči spremembe v krvnem obtoku, kar vključuje nabrekanje krvnih žil v telesu. To lahko privede do dodatnega pritiska na mediani živec v karpalnem kanalu, kar še povečuje tveganje za razvoj simptomov.

Sindrom karpalnega kanala se pri nosečnicah najpogosteje pojavi v tretjem trimesečju, ko so zadrževanje tekočine, otekanje in spremembe v krvnem obtoku najbolj izraziti. Na srečo simptomi pogosto izzvenijo po porodu, ko se telesna tekočina zmanjša in hormonsko stanje stabilizira.

Sindrom karpalnega kanala je posledica pritiska na mediani živec v zapestju, kar povzroča več značilnih simptomov, ki lahko znatno vplivajo na kakovost življenja pacientov. Med najpogosteje poročane simptome spadajo:

• Bolečina in parestezije – Pacienti običajno opisujejo bolečino in občutek mravljinčenja (parestezije) v dlani, ki prizadene predvsem prvih treh prstov (palec, kazalec in sredinec) ter del četrtega prsta. Ti simptomi se običajno postopno stopnjujejo; sprva se pojavljajo občasno, nato pa postajajo vse bolj stalni. Bolečina je pogosto intenzivnejša ponoči in lahko pacienta zbudi iz spanja, saj postanejo simptomi izrazitejši ob upogibu ali iztegu zapestja.
• Širjenje bolečine – Bolečina se lahko širi iz zapestja proti podlakti, v nekaterih primerih pa sega vse do rame ali celo do vratu. Takšna širitev bolečine je pogosta pri daljšem trajanju sindroma in kaže na širši vpliv pritiska na mediani živec.
• Senzorične spremembe – Poleg bolečine pacienti pogosto opisujejo občutek otopelosti ali zmanjšano občutljivost v prizadetih prstih. Te senzorične spremembe lahko otežijo vsakodnevne naloge, kot so tipkanje, držanje predmetov ali izvajanje natančnih gibov z rokami.
• Mišična šibkost – Sindrom karpalnega kanala pogosto povzroči oslabitev mišic v roki, zlasti mišic, ki omogočajo gibanje palca. Posledično nastanejo težave z oprijemom in težko izvajajo aktivnosti, ki zahtevajo moč ali natančno gibanje prstov.
• Zmanjšana motorična koordinacija – Bolnice pogosto opažajo zmanjšano zmožnost natančnih gibov in občutek nerodnosti, zlasti pri opravilih, ki zahtevajo fino motoriko. To lahko vpliva na preproste naloge, kot je pisanje, zapenjanje gumbov ali držanje drobnih predmetov.
• Omejena gibljivost zapestja – Dolgotrajen pritisk na mediani živec in posledično vnetje okoliških tkiv lahko privede do zmanjšane gibljivosti v zapestju. Pacientke imajo težave pri popolnem iztegu ali upogibu zapestja, kar še dodatno omejuje uporabo roke.

Simptomi se pogosto poslabšajo pri dejavnostih, ki zahtevajo dolgotrajno upognjeno ali iztegnjeno zapestje, kot so tipkanje, vožnja ali uporaba orodij. Pravočasno prepoznavanje in zdravljenje sindroma karpalnega kanala lahko pomaga ublažiti simptome in preprečiti dolgotrajno poškodbo živca.

Naročite se na rehabilitacijo sindroma karpalnega kanala

Strokovnjaki so zavezniki konzervativnega zdravljenja, ki se začne z nošnjo opornice ponoči. Smiselna je tudi infiltracija kortikosteroidov, vendar se pri tej velikokrat simptomi znova pojavijo (v 50 – 70 %).

Študije nakazujejo, da je intenziven program fizioterapije ključen za zmanjšanje simptomov, izboljšanje funkcije in izboljšano kakovost življenja! V primeru, da konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno se svetuje kirurška sprostitev medianega živca v karpalnem kanalu.

V akutni fazi v Kliniki Medicofit fizioterapevti začnejo s protibolečinsko in protivnetno terapijo za blaženje bolečine in zmanjšanje kompresije, ki je nastaja zaradi vnetja. Tega se lotijo s pomočjo Wintercare Tecar terapije in Sixtus ultrazvočne krioterapije.

Smiselna je tudi uporaba aktivne in pasivne sklepne mobilizacije in učenje vaj propriocepcije. Za preprečevanje nastanka atrofij v mišicah okoli zapestja je potrebno izvajanje vaj za pridobivanje osnovne mišične moči.

Kinezioterapevtska faza pa se osredotoča na progresivno vračanje gibalne funkcije poškodovanega segmenta s pomočjo progresivnih vaj propriocepcije in vaj za sklepno stabilizacijo. Kot zelo učinkovite so se izkazale vaje za izboljšanje drsenja tetiv in živcev. Prav tako se vaje stopnjujejo in kineziologi paciente naučijo progresivnih vaj za moč in pridobitev mišičnih simetrij.

Faza preventivnega vzdrževanja temelji na edukaciji pacienta o prilagoditvi prostora in delovnega okolja, da bi preprečili ponoven pojav simptomov. Prav tako stremi k dolgoročnem vzdrževanju funkcionalnosti sklepov in ohranjanje preventivne moči.

Prognoza stanja v nosečnosti je običajno ugodna, saj se simptomi pogosto zmanjšajo ali celo izzvenijo po porodu. To je posledica zmanjšanja zadrževanja tekočine in hormonskih sprememb, ki se pojavijo po nosečnosti.

V primeru, da se stanje poslabša je potrebna dodatna obravnava, saj pravočasno zdravljenje prepreči trajne poškodbe medianega živca in poslabšanje funkcionalnosti roke.

Čas rehabilitacije v nosečnosti je odvisen od resnosti simptomov in vrste zdravljenja. Navadno ta traja od nekaj tednov do nekaj mesecev.

Klinika Medicofit bo poskrbela, da boste SKK v tem občutljivem obdobju odpravili brez težav, s prilagojenim programom rehabilitacije!

Genova, A., Dix, O., Saefan, A., Thakur, M. in Hassan, A. (b. d.). Carpal Tunnel Syndrome: A Review of Literature. Cureus, 12(3), e7333. https://doi.org/10.7759/cureus.7333

Keith, M. W., Masear, V., Chung, K., Maupin, K., Andary, M., Amadio, P. C., Barth, R. W., Watters, W. C. I., Goldberg, M. J., Haralson, R. H. I., Turkelson, C. M. in Wies, J. L. (2009). Diagnosis of Carpal Tunnel Syndrome. JAAOS – Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 17(6), 389.

Osterman, M., Ilyas, A. M. in Matzon, J. L. (2012). Carpal Tunnel Syndrome in Pregnancy. Orthopedic Clinics of North America, 43(4), 515–520. https://doi.org/10.1016/j.ocl.2012.07.020

Turgut, F., Cetinsahinahin, M., Turgut, M. in Bolukbasi, O. (2001). The management of carpal tunnel syndrome in pregnancy. Journal of Clinical Neuroscience, 8(4), 332–334. https://doi.org/10.1054/jocn.2000.0761