Multipla skleroza – potek bolezni, simptomi in zdravljenje

Vsak dan se po svetu tisoče ljudi sooča z nenavadnimi občutki, nenadno izgubo vida, mravljinčenjem v rokah ali nenadzorovanim občutkom utrujenosti, ki ne mine niti po počitku. Pogosto se ti znaki sprva zdijo prehodni, a lahko pomenijo začetek kompleksnega nevrološkega stanja, ki postopoma vpliva na živčni sistem in celotno telo – multiple skleroze.

Multipla skleroza je kronična avtoimuna bolezen osrednjega živčnega sistema, pri kateri imunski sistem napade mielinske ovojnice – zaščitni ovoj okoli živčnih vlaken. Zaradi tega pride do motenj v prenosu živčnih impulzov med možgani in telesom, kar povzroča raznolike nevrološke težave, od motenj vida do težav pri hoji in ravnotežju. Bolezen se najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom starosti, pri ženskah pogosteje kot pri moških.

Natančen vzrok multiple skleroze še ni popolnoma razjasnjen, vendar raziskave kažejo, da gre za preplet genetske predispozicije, okoljskih vplivov in motenj imunskega sistema. K razvoju bolezni lahko prispevajo pomanjkanje vitamina D, virusne okužbe in življenjski slog, ki spodbuja kronični stres in vnetja.

Čeprav multipla skleroza trenutno ni ozdravljiva, jo je mogoče učinkovito obvladovati s kombinacijo farmakoloških terapij in celostnega rehabilitacijskega pristopa. Z redno in ciljno usmerjeno fizioterapijo se lahko ohrani mišična moč, izboljša ravnotežje ter zmanjša togost in utrujenost, ki pogosto spremljata bolezen.

Z zgodnjo obravnavo in strokovno podporo se lahko osebam z MS omogoči dolgotrajno ohranjanje samostojnosti in kakovostnega življenja, kljub kronični naravi bolezni.

Naročite se na specialistično fizioterapijo za multiplo sklerozo

Multipla skleroza (MS) je kronična, avtoimuna in nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčnega sistema, ki prizadene možgane, hrbtenjačo in vidne živce. Pri bolezni imunski sistem napačno napade mielinsko ovojnico, zaščitni ovoj, ki obdaja živčna vlakna in omogoča hiter ter učinkovit prenos živčnih impulzov. Ko se mielin poškoduje, pride do vnetij, brazgotinjenja (skleroze) in motenj v prevajanju signalov med možgani in telesom.

Zaradi teh motenj se pojavijo različni simptomi, kot so motnje gibanja, ravnotežja, vida, zaznave ali govora. Potek bolezni je lahko različen, pri nekaterih poteka v zagonih z obdobji izboljšanja, pri drugih pa napreduje počasi, vendar stalno.

Čeprav multipla skleroza še ni popolnoma ozdravljiva, sodobna medicina in rehabilitacija omogočata, da posamezniki z diagnozo živijo polno in aktivno življenje. S pravilnim zdravljenjem ter redno fizioterapevtsko obravnavo se lahko upočasni napredovanje bolezni in ohrani funkcionalna neodvisnost.

Multipla skleroza se ne pojavlja enotno pri vseh posameznikih – poznamo namreč več vrst bolezni, ki se razlikujejo glede na potek in intenzivnost simptomov. Najpogostejša oblika je recidivno-remitentna multipla skleroza (RRMS), pri kateri se obdobja poslabšanja (zagonov) izmenjujejo z obdobji izboljšanja, ko se simptomi delno ali popolnoma umirijo. Pri večini posameznikov se bolezen začne v tej obliki.

Sekundarno progresivna multipla skleroza (SPMS) se običajno razvije iz recidivno-remitentne oblike in pomeni postopno napredovanje simptomov brez jasnih zagonov in izboljšanj. Primarno progresivna multipla skleroza (PPMS) pa je redkejša oblika, pri kateri se simptomi od samega začetka počasi, a vztrajno slabšajo brez vmesnih remisij. Obstaja tudi progresivno-relapsna oblika (PRMS), ki združuje elemente obeh – stalno napredovanje bolezni z občasnimi akutnimi poslabšanji.

Razumevanje specifičnosti posamezne vrste multiple skleroze je ključno za pravilno diagnosticiranje in usmerjeno zdravljenje. Vzroki za nastanek bolezni so kompleksni in vključujejo preplet genetskih, imunoloških ter okolijskih dejavnikov, kar bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju!

Natančen vzrok za nastanek MS še vedno ni popolnoma znan, vendar znanstvene raziskave kažejo, da gre za kompleksno avtoimuno bolezen, pri kateri imunski sistem napačno prepozna lastne živčne strukture kot tujke in jih začne napadati.

Osrednja tarča so mielinske ovojnice, ki obdajajo živčna vlakna v centralnem živčnem sistemu (CŽS) in omogočajo hitro prevajanje živčnih impulzov. Ko imunske celice napadejo mielin, pride do vnetja, demielinizacije in posledično do motenj v prenosu signalov med možgani, hrbtenjačo in telesom.

Najbolj izraziti dejavniki tveganja za razvoj multiple skleroze so:

• genetska predispozicija (posamezniki, pri katerih ima bližnji sorodnik MS, imajo nekoliko večjo verjetnost za razvoj bolezni) in
• okoljski dejavniki (pomanjkanje vitamina D, okužba z virusom Epstein-Barr, kajenje in dolgotrajni stres).

Omenjeni dejavniki skupaj sprožijo avtoimunski odziv, ki postopoma vodi v poškodbe živčnih vlaken in nepopravljivo izgubo mielina. Poznavanje teh mehanizmov je ključno za izvedbo ciljno usmerjenih terapij, ki ne le lajšajo simptome, temveč tudi upočasnijo napredovanje bolezni.

Simptomi multiple skleroze so izjemno raznoliki, saj bolezen lahko prizadene katerikoli del CŽS, od možganov do hrbtenjače. Prvi znaki se pogosto pojavijo neopazno in postopno, kar lahko oteži zgodnje prepoznavanje bolezni.

Osebe  pogosto naprej zaznajo nenavadne senzacije, kot so mravljinčenje, odrevenelost ali občutek šibkosti v okončinah, ki se pojavi na eni strani telesa ali v spodnjem delu telesa. Značilne so tudi motnje vida, kot je zamegljen vid, dvojne slike ali bolečina pri premikanju očesa zaradi vnetja vidnega živca (optični nevritis).

Poleg teh zgodnjih znakov se lahko pojavijo še težave z ravnotežjem, koordinacijo in hojo, občutek utrujenosti, ki ne mine s počitkom ter mišični krči ali togost. Napredovanje bolezni lahko privede tudi do težav pri govorjenju, koncentraciji in spominu, pa tudi do motenj uriniranja in črevesnega delovanja.

Ker se simptomi pri posameznikih razlikujejo in pogosto prihajajo v zagonih in remisijah, je pravočasno prepoznavanje zgodnjih znakov ključno za zgodnjo diagnozo in učinkovito zdravljenje. S hitrim ukrepanjem lahko bistveno upočasnimo napredovanje bolezni ter ohranimo kakovost življenja posameznika!

Naročite se na specialistično fizioterapijo za multiplo sklerozo

Diagnoza

Diagnoza MS temelji na natančni klinični oceni, nevrološkem pregledu in slikovni diagnostiki. Ključni diagnostični postopek je MR, s katero se odkrijejo demielinizacijske lezije v možganih in hrbtenjači.

Poleg tega se lahko opravi analiza cerebrospinalne tekočine, ki pogosto pokaže prisotnost oligoklonalnih trakov – značilnega pokazatelja imunskega odziva v CŽS. Pomembna je tudi izključitev drugih bolezni, ki lahko povzročajo simptome, kot so vnetne, infekcijske ali presnovne motnje.

Zdravljenje in vloga fizioterapije

Zdravljenje multiple skleroze je usmerjeno v upočasnitev napredovanja bolezni, obvladovanje zagonov in lajšanje simptomov. Primarno zdravljenje vključuje imunomodulatorna zdravila, ki zmanjšujejo vnetje in preprečujejo nadaljnje poškodbe živčnih vlaken. Med akutnimi zagoni se pogosto uporabljajo kortikosteroidi za hitro zmanjšanje vnetnega odziva, pri napredovalih oblikah bolezni pa se poseže tudi po imunosupresivih ali bioloških zdravilih.

V okviru rehabilitacije je fizioterapija eden ključnih stebrov dolgoročnega obvladovanja bolezni. Pri osebah z MS v kliniki Medicofit – fizioterapija Ljubljana, izvajamo ciljno usmerjen terapevtske vaje, ki ohranjajo mišično moč, gibljivost in ravnotežje.

Posebno pozornost namenjamo treningu hoje, koordinacije in vzdržljivosti, saj ti elementi neposredno vplivajo na samostojnost in kakovost življenja. Vaje so individualno prilagojene, obremenitve pa postopno stopnjujemo glede na akutno stanje posameznika in stopnjo nevroloških okvar.

Pomemben del terapije predstavlja tudi edukacija bolnika – pacientu predstavimo ustrezne ergonomske ukrepe in načine za ohranjanje telesne aktivnosti. Vsakega posameznika opolnomočimo tudi z znanjem kako se soočati s spremembami, ki jih bolezen prinaša.

Celosten pristop, ki združuje farmakološko zdravljenje, fizioterapijo in psihološko podporo, dokazano prinaša najboljše dolgoročne rezultate in bolnikom omogoča aktivno ter kakovostno življenje kljub diagnozi.

Campbell, E., Coulter, E. H., Mattison, P. G., Miller, L., McFadyen, A. in Paul, L. (2016). Physiotherapy Rehabilitation for People With Progressive Multiple Sclerosis: A Systematic Review. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation, 97(1), 141-151.e3. https://doi.org/10.1016/j.apmr.2015.07.022

Dobson, R. in Giovannoni, G. (2019). Multiple sclerosis – a review. European Journal of Neurology, 26(1), 27–40. https://doi.org/10.1111/ene.13819

Learmonth, Y. C., Ensari, I. in Motl, R. W. (2016). Physiotherapy and walking outcomes in adults with multiple sclerosis: systematic review and meta-analysis. Physical Therapy Reviews, 21(3–6), 160–172. https://doi.org/10.1080/10833196.2016.1263415

Marcus, R. (2022). What Is Multiple Sclerosis? JAMA, 328(20), 2078. https://doi.org/10.1001/jama.2022.14236

Multiple Sclerosis (MS). (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 24. oktober 2025, s https://www.physio-pedia.com/Multiple_Sclerosis_(MS)