Zvin kolena ne pomeni, da ste si strgali vez – kaj morate vedeti?

Kolenski sklep, ki velja za enega bolj kompleksno zgrajenih sklepov v človeškem telesu z visoko incidenco poškodb, je zaradi svoje anatomske zgradbe in velike izpostavljenosti zunanjim silam, eden izmed največkrat poškodovanih sklepov.

Zvin kolena, ki velja za travmatsko poškodbo in ne degeneracijo vezi v kolenu, nastane tako da ob preveliki sili raztegne vlakna mehkih tkiv kolena, kar običajno povzroči bolečino, otekanje in podplutbe.

Najbolj pogosta poškodba vezi v kolenu je sicer poškodba ACL (ang. Anterior cruciate ligament) oz. sprednje križne vezi  ali MCL medialne kolateralne vezi.

Na letni ravni se pojavi od 80 000 do 250 000 primerov s poškodbo sprednje križne vezi (v nadaljevanju ACL). Približno 80 % ruptur ACL je nekontaktnega izvora, torej ob prisotnosti nekontroliranih sil (recimo nenadna sprememba smeri gibanja). Incidenca poškodbe medialnega kolateralnega ligamenta (v nadaljevanju MCL) znaša 7,9 % vseh (športnih) poškodb.

Zvin kolena lahko povzroči rupturo katerekoli kolenske vezi, ni pa to nujno, ob zvinu kolena je ključna izvedba diagnostične terapije za natančno oceno obsega anatomske in funkcionalne škode.

Ali ste vedeli, da se, zaradi nepravilno izvedene rehabilitacije, pri kar 70% poškodovancev pojavijo težave, kot sta nestabilnost kolena in predčasne degenerativne spremembe? Po zvinu kolena je potrebna celostna rehabilitacije, brez katere ni mogoče ponovno pridobiti polne obremenilne kapacitete.

V Kliniki Medicofit pacientom omogočamo znanstveno podprto specialistično fizioterapijo, ki se prične z naročilom termina diagnostične terapije. Neustrezna ali zamujena rehabilitacija je glavni krivec za neuspešne rezultate in trajne gibalne omejitve.

Naročite se na rehabilitacijo zvina kolena

V kolenskem sklepu artikulirajo stegnenica, golenica in pogačica. Sklepni površini stegnenice in golenice sta nekongruentni in prav zaradi tega sta med njiju vstavljena dva vezivno-hrustančna vložka -> meniskusa.

Meniskusa sta zaradi svoje elastičnosti odporna proti pritisku sil. Velik del obremenitev se ravno prenaša na meniskusa, ki zaradi svoje elastičnosti varujeta sklepni hrustanec pred poškodbami kolena.

Meniskus pravzaprav deluje kot amortizer, saj ščiti sklepni hrustanec. Elastična tkivna struktura meniska zagotavlja, da so sile in udarci, ki posledično delujejo na stegnenico in golenico pod vplivom pufrske funkcije, kar pomeni, da zagotavljajo boljšo porazdelitev sinovialne tekočine v sklepu.

Zvin kolena delimo na tri stopnje, kjer se pri prvi stopnji vezi le raztegnejo in natrgajo. Pri tej fazi koleno oteče in boli. Zaradi ohlapnih vezi je možnost za kasnejše poškodbe večja.

Pri drugi stopnji se vezi delno prekinejo, kar se odraža z večjim otekanjem, izlivi krvi v koleno, podplutbami in bolečinami do te mere, da je obremenitev poškodovane noge onemogočena. Omejen je tudi obseg gibanja kolena.

Pri tretji stopnji se vezi popolnoma pretrgajo, kar vodi v nestabilno koleno. Takšno koleno največkrat zahteva operativno zdravljenje, saj se vezi same po sebi ne zarastejo več skladno – to velja predvsem za sprednjo križno vez, medtem ko imajo stranske vezi veliko večji potencial za regeneracijo.

Simptomi, ki se ob poškodbi pokažejo so:

• pokanje ob upogibu kolena,
• bolečina, ki jo pogosti opisujejo kot ostro zbadajočo »znotraj« pogačice,
• nezmožnost dviga težkih bremen,
• oteklina,
• tekočina za pogačico – sklepni izliv,
• občutek »ohlapnosti« kolena.

Naročite se na rehabilitacijo zvina kolena

Ligamenti ali vezi so strukture, ki povezujejo dve kosti skupaj. Obstajajo štirje glavni ligamenti, ki obdajajo kolenski sklep in dva od teh sta v ospredju sklepa, ki se med seboj prečkata; to sta sprednja in zadnja križna vez. Druga pomembna sta medialna in lateralna kolateralna vez. Sprednja križna vez (ACL) skupaj z zadnjo križno vezjo (PCL) tvori formacijo znotraj kolenskega sklepa in omogoča stabilnost ter dinamično gibanje sklepa.

ACL se razširi posterolateralno iz golenice in se pripenja na stranski del stegna. Sestavljena je iz močnih fibroznih vlaken in sodeč po statistiki spada v najpogostejepoškodovan ligament od vseh štirih kolenskih. ACL nudi 85 % stabilizacijo pri anteriornem premiku in notranji rotaciji golenice.

Zaradi svoje pomembne stabilizacijske vloge skrbi, da drsenje golenice ne poteka preveč navzpred in s tem onemogoča hiperekstenzijo kolena, ki je značila za posameznike z ohlapnimi vezmi. ACL se v svojem poteku deli v dva snopa, in sicer anteromedialni (AM) in posterolateralni (PL) snop.

Kaj pa po operaciji ACL? Po potrebni rekonstrukciji je ključno saniranje bolečin s pravilno ojačanimi strukturami v predelu kolena kar se doseže s celotnim obsegom gibanja in stabilnostjo kolena v postoperativni fazi. Povezuje v bistvu interkondilarno kotanjico golenice z medialno ploskvijo lateralnega kondila stegnenice.

Zdravljenje zvina kolena lahko poteka na dva načina: operativno ali konzervativno. Pred odločitvijo za operativni poseg je nujno multidisciplinarno ocenjevanje s strani vseh vpletenih specialistov. Operacija naj bo namreč zadnja možnost, saj se mora posameznik, ki se odloči za rekonstrukcijo, zavedati, da rehabilitacija po operaciji traja več mesecev.

V mnogih primerih je prva izbira pri zdravljenju zvina kolena specialna fizioterapija. Ta pristop vključuje ciljno usmerjene vaje za krepitev mišic, izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine.

Fizioterapija pomaga pri ponovni vzpostavitvi funkcionalnosti kolena, hkrati pa zmanjša tveganje za ponovne poškodbe. S pravilno izvedenim fizioterapevtskim programom se mnogi posamezniki izognejo potrebi po operaciji.

Če konservativno zdravljenje ni uspešno in je poškodba kolena huda, se lahko zdravnik odloči za operativni poseg. Najpogosteje je potrebno operativno zdravljenje sprednje križne vezi  (ACL), ki se lahko izvede s štirimi različnimi metodami:

• Tetiva mišice gracilis in semitendinosus: Uporaba tetiv teh mišic omogoča stabilno rekonstrukcijo.
• Tetiva pogačice: Gre za tradicionalno metodo, ki vključuje uporabo dela pogačice.
• Tetiva mišice quadriceps: Uporablja se tetiva mišice quadriceps za obnovitev stabilnosti kolena.
• Rekonstrukcija hamstringov: Uporaba tetiv hamstringov je še ena možna metoda za rekonstrukcijo ACL.

Odločitev o tem, katera metoda bo uporabljena, je odvisna od specifične poškodbe kolenskih ligamentov in ocene zdravnika. Ne glede na izbrano metodo je pomembno vedeti, da postoperativna rehabilitacija zahteva večmesečno predanost in sodelovanje s strokovnjaki za optimalne rezultate.

Naročite se na rehabilitacijo zvina kolena

V nasprostju s splošnim prepričanjem, za oceno celovitosti ligamentnega aparata kolenskega sklepa ne potrebujemo slikovne diagnostike.

Stanje kolena se natančno oceni s specialnimi kliničnimi testi:

• Rotacija sklepa (ang. pivot shift): z manevrskim vrtenjem se zazna omejenost gibanja kolenskega sklepa in ruptura ACL.
• Lachmanov test: s potegom golenice naprej se zazna ruptura ACL.
• Anteriorni predalčni test (ang. anterior drawer test: s pokrčenim kolenom v izhodiščnem položaju 90 ° se pomika naprej in nazaj. S pomikom naprej se oceni poškodba ACL, s pomikom nazaj se oceni poškodba PCL.

Kadar se pojavi napetost v kolenu, se najprej opredeli ali gre za raztrganine ligamentov. Sicer pa ob kakršni koli poškodbi kolena, kot je to v našem primeru zvin, je prvo priporočilo akutno samozdravljenje po principu RICE, ki pride v poštev do 72 ur od poškodbe.

Kaj je metoda RICE?

R – rest; počitek: takoj ob nastanku poškodbe je potrebno z vadbo prenehati, saj se v nasprotnem primeru stanje lahko le še poslabša, kar lahko raztegne čas zdravljenja.

I – ice; led: poškodovano območje je dobro takoj ohlajati. Z mrzlimi oblogami (npr. kriopak, mrzli obkladki), masažo z ledom ali če je možno z imerzijo poškodovanega dela v ledeno kopel, omogočimo zmanjšanje otekline, bolečine.

C – compression; stisk ali kompresija: povijanje poškodovanega predela preprečuje dodatno akumulacijo tekočin oziroma zatekanje tkiva. Povoj ne sme biti pretesen, ker lahko pride do zastajanja krvi. Hlajenje se lahko izvaja čez povoj.

E – elevation; dvig uda: nad srčno raven, kar zagotavlja vračanje krvi in limfe proti srcu. Posledica je zmanjševanje otekline in neprijetnih občutkov oziroma bolečine. Na ta način sila gravitacije pomaga pri zmanjševanju otekline. Pazljivost pri tej fazi je potrebna pri osebah s srčnim popuščanjem.

RICE metoda je učinkovita predvsem v akutni fazi poškodbe, kjer pomaga zmanjšati oteklino in bolečino ter preprečiti nadaljnje poškodbe. Vendar pa ne naslovlja dolgoročnih potreb rehabilitacije, kot so obnova gibljivosti, moč in stabilnost kolena.

Naročite se na rehabilitacijo zvina kolena

Z rehabilitacijo je smiselno začeti takoj po akutni fazi, torej v primeru, ko samozdravljenje več ne omili stanja. Rehabilitacija se začne postopoma, z razgibavanjem brez obremenitev in do meje bolečine. Kasneje se lahko ciklično prične obremenjevati poškodovan spodnji ud s celotno težo telesa.

V zavedanju, da rehabilitacije sklepnih in obsklepnih poškodb trajajo povprečno 6-8 tednov, je potrebno v zakup vzeti tudi temu primerno sestavo vadbenega plana.

Kaj pravijo raziskave o zvinu kolena? Raziskave v mnogih študijah navajajo, da je proprioceptivni trening temeljna komponenta planskega vadbenega načrta pri rehabilitacijskih zdravljenjih poškodb kolena, saj s krepitvijo celotnega ligamentarnega sistema krepijo tudi receptorje v telesu. Prevladujoči receptorji, potrebni za tovrstno problematiko so receptorji, odgovorni za občutek položaja sklepa v prostoru.

Znotraj rehabilitacijskega plana za pospešeno celjenje poškodbe v poštev pride uporaba raznih fizioterapevtskih metod, kot sta TECAR (Trasferimento Energetico Capacitivo e Resistivo) terapija in LASER (Light amplification by stimulated emision of radiation) terapija.

Uporabljamo tudi visokotonsko elektroterapijo HiTop, kjer s kakovostnim elektrostimulativnim delovanjem spodbudimo delovanje specifičnih počasnih (tip 1) ali hitrih (tip 2) mišičnih vlaken, kar je v procesu vadbe z obremenitvijo težje. Pomembno vlogo ima tudi pri pridobivanju ekscentrične moči ob dodatku koordinacijskih vaj.

Pri apliciranju TECAR terapije gre za blagodejen termo neinvaziven, a globok prenos energije do centra poškodbe. Zmanjšuje bolečino ter stimulira vensko in limfno drenažo. Odpravlja vnetja kit in burz, bolečine mehkih tkiv in pomaga pri poškodbah sklepov, kosti in mišic.

Laser terapija, ki deluje kot globinska terapija, pospešuje metabolne procese in procese celjenja, saj ima biološke ter fiziološke učinke zaradi svetlobe, ki prodira skozi tkiva. Terapija izboljša živčno prevodnost in stimulira celjenje poškodovanega tkiva (rane, preležanine, razjede itd.).

Sami za preprečitev poškodbe kolena lahko veliko naredimo že s primerno obutvijo, razteznimi in krepilnimi vajami, s katerimi sklep stabiliziramo.

Kakšne vaje se izvajajo pri zvinu kolena?

Nevromišična povezava se s proprioceptivnim treningom ojača in tako zagotavlja boljšo dinamično stabilnost sklepa. Seveda se tudi s poslabšano koordinacijo in ravnotežjem podaljša čas možne vrnitve v predhodno mobilnost. Z zadovoljivo propriocepcijo dosežemo, da  proprioceptivni refklesi omogočijo nadzor med mišicami in gibanjem (t.i. medmišična koordinacija), torej, da delujejo v sožitju.

Vaje, temu primerne so kakršne koli izvedbe s krepljenjem ravnotežja in v zaprti kinematični verigi (primer: stoja z eno nogo na ravnotežni deski in hkratno podajanje žoge nasprotniku. Trening moči se optimizira predvsem za mišice, ki upogibajo koleno (fleksorje kolena), odmikalke kolka in stabilizatorkse mišice trupa.

Vračanje v šport po zvinu kolena

Povprečen čas vrnitve k špornim aktivnostim po poškodbi kolena je tri do štiri tedne. V vadbeni proces se je najboljše vrniti (vsaj na začetku) pod nadzorom specialistov, ki napredek korektno spremljajo in sprotno informirajo o mehanizmih popoškodbenih vezi in drugih struktur.

Vaje, ki zajemajo skakanje, ravnotežne vzorce, fleksibilnost in  vključitev stopenjske obremenitve telesa z zunanjimi silami, so skupek pozitivnega rezultata pri obravnavi poškodb kolena.

Krepke mišice so ključni element do uspešne stabilizacije kolena in zmanjšanja rizičnosti za poškodbe pasivnih stabilizatorjev (ligamenti, meniskusi), kot je to recimo poškodba ACL zaradi zvina kolena.

V kliniki Medicofit povezujemo rehabilitacijo poškodb in telesno pripravo. Zraven zdravljenja poškodb skrbimo za izboljšanje vaše fizične kondicije in preventivo pred dodatnimi tveganji. Vodimo vas od poškodbe do telesne pripravljenosti.

–        International Journal of Physical Education, Sports and Health, 2020. Rehabilitation of knee injuries in Kabaddi players of Punjab. Dostopno na: https://www.kheljournal.com/archives/?year=2020&vol=7&issue=1&part=B&ArticleId=1619.
–        Logerstedt, David S., David Scalzitti, May Arna Risberg, Lars Engebretsen, Kate E. Webster, Julian Feller, Lynn Snyder – Mackler, Michael J. Axe in Christine M. Mcdonough. 2017. Knee Stability and Movement Coordination Impairments: Knee Ligament Sprain Revision 2017. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29089004/.
–        Markatos, K., M. K. Kaseta, S. N. Lallos, D. S. Korres in N. Efstathopoulos. 2013. The anatomy of the ACL and its importance in ACL reconstruction. Dostopno na: https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00590-012-1079-8#citeas.
–        Gidu, Diana Victoria in Antoanela Oltean. 2016. Benefits of the proprioceptive training in recovery after knee sprain – theoretical grounds. Dostopno na: https://web.a.ebscohost.com/abstract?site=ehost&scope=site&jrnl=2285777X&AN=113336552&h=V6Kxr1v2pizJTQrTVLgQpZy%2bAOzOsoT1OI60KInG9qXMZDIIT4JciUHXW4S3cTzTrUFsvvDY23ZUaaeJQVJ%2bug%3d%3d&crl=c&resultLocal=ErrCrlNoResults&resultNs=Ehost&crlhashurl=login.aspx%3fdirect%3dtrue%26profile%3dehost%26scope%3dsite%26authtype%3dcrawler%26jrnl%3d2285777X%26AN%3d113336552.
–        Arundale, Amelia J. H., Mario Bizzini, Airelle Giordano, Timothy E. Hewett, David S. Logerstedt, Bert Mandelbaum, David A. Scalzitti, Holly Silvers-Granelli in Lynn Snyder-Mackler. 2021. Exercise -Based Knee and Anterior Cruciate Ligament Injury Prevention. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30170521/.
–        Mehl, Julian, Theresa Diermeier, Elmar Herbst, Andreas B. Imhoff, Thomas Stoffels, Thore Zantop, Wolf Petersen in Andrea Achtnich. 2017. Evidence-based concepts for prevention of knee and ACL injuries. 2017 guidelines of the ligament committee of the German Knee Society (DKG). Dostopno na: https://link.springer.com/article/10.1007/s00402-017-2809-5#citeas.
–        Farivar, Shirin, Talieh Malekshahabi in Reza Shiari. 2014. Biological effects of low laser therapy. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4291815/.
–        Yeste – Fabregat, Mireia, Luis Baraja – Vegas, Juan Vicente – Mampel, Marcelino Perez – Bermejo, Iker J. Bautista Gonzalez in Carlos Barrios. 2021. Acute Effects of Tecar Therapy on Skin Temparature, Ankle Mobility and Hyperalgesia in Myiofascial Pain Syndrome in Professional Basketball Players: A Pilot Study. Dostopno na: https://www.mdpi.com/1660-4601/18/16/8756.