Ste že kdaj občutili nenadno bolečino, ki se pogosto pojavlja v kolenu ali kolku, ne da bi vedeli, kaj jo je prav za prav povzročilo? Lahko gre za fisuro hrustanca – majhno razpoko, ki pa lahko povzroči velike težave.
Fisure hrustanca so majhne razpoke ali raztrganine, ki se pojavijo v sklepnem hrustancu. Najpogostejši vzroki, ki pripomorejo k nastanku fisure so dolgotrajne preobremenitve sklepa, pretekle poškodbe ali degenerativni procesi. Hrustanec je močna, gladka in elastična vezivna strukture, ki prekriva sklepe in omogoča nemoteno gibanje. Prav tako deluje kot blažilec pritiskov med kostmi, a ko se poškoduje se lahko pojavijo bolečine, oteklina in omejeno gibanje.
Bolečina v sklepu, ki je posledica fisure hrustanca se večinoma pojavlja pri telesno (pre)aktivnih posameznikih. Čeprav se lahko takšna poškodba pojavi v kolku, komolcu, ramenu ali gležnju pa je najpogosteje prizadeto koleno.
Kako prepoznati simptome, kaj storiti ob poškodbi in kako preprečiti nadaljnjo obrabo? V tem članku razkrivamo ključne informacije o fisurah hrustanca in najučinkovitejših možnosti zdravljenja!
Naročite se na fizioterapijo fisure hrustanca
Vzroki za nastanek fisur hrustanca so:
- preobremenitve sklepa (pri raznih športih ali zaradi ponavljajočih gibov),
- akutne poškodbe (udarci, padci ali zvini),
- degenerativne spremembe (obraba hrustanca) in
- neprimerna biomehanika sklepa (slaba poravnava sklepov in nepravilen vzorec hoje ali teka).
Manjše fisure se lahko zacelijo same, pri večjih pa je pogosto potrebna fizioterapija ali celo operativni poseg!
Dejavniki tveganja
Poznamo mnogo dejavnikov tveganja, ki znatno povečajo možnost nastanka fisur hrustanca.
Ti vključujejo:
- starost (s staranjem se hrustanec obrablja in izgublja elastičnost),
- poškodbe tkiv okrog sklepa,
- nenadno povečanje telesne aktivnosti,
- prekomerna telesna teža,
- šibkost mišic (predvsem velja za kolenski sklep) in
- nepravilen položaj sklepa (slaba biomehanika, neprimerna drža in napačna tehnika gibanja).
Razumevanje teh dejavnikov je ključno za preprečevanje poškodb, prepoznavanje simptomov in ohranjanje zdravja sklepov!
Simptomi se lahko razlikujejo glede na velikost in lokacijo poškodbe. Pogosto se razvijajo postopoma.
Med najpogostejše simptome uvrščamo:
- bolečino v sklepu,
- oteklino (zaradi vnetnega odziva telesa na poškodbo hrustanca),
- občutek preskakovanja (zaradi nepravilne površine hrustanca),
- omejena gibljivost,
- togost sklepa in
- krepitacije (pokanje v sklepu).
Če simptomi vztrajajo ali se poslabšajo, je priporočljivo čim prej obiskati fizioterapevta, da vas ustrezno pregleda in predlaga ukrepe za preprečevanje napredovanja poškodbe!
Naročite se na fizioterapijo fisure hrustanca
Diagnoza
Diagnoza fisur hrustanca temelji na kombinaciji dobre anamneze, kliničnega pregleda in slikovnih preiskav. Pri anamnezi se izpostavijo aktualni simptomi, način nastanka težav, predhodne poškodbe in možni dejavnikih tveganja. Klinični pregled je namenjen opazovanju in palpaciji ključnih struktur sklepa in oceni obsega gibljivosti, otekline in nestabilnosti sklepa.
Od slikovnih preiskav je največkrat uporabljen RTG (za izključitev kostnih poškodb) in MR, ki je ena od najbolj uporabnih slikovnih metod za oceno sklepnega hrustanca. Prav tako je v uporabi artroskopija, ki je invazivna diagnostična metoda, kjer s se s pomočjo kamere pregleda sklepna površina.
Natančna in zgodnja diagnoza je ključna za izbiro ustreznega zdravljenja ter preprečevanje nadaljnje obrabe sklepa!
Zdravljenje
Zdravljenje je odvisno od resnosti poškodbe, velikosti fisur in starosti pacienta. Največkrat je primarno indicirano konzervativno zdravljenje, v primeru večjih in trdovratnejših fisur pa kirurški poseg (artroskopija).
V akutni fazi je pomembna razbremenitev prizadetega sklepa in aplikacija protibolečinske Wintecare TECAR terapije. Prav tako se je smiselno poslužiti protivnetne terapije in manualne terapije – sklepne mobilizacije za ohranjanje gibljivosti sklepa.
Sledeča faza je namenjena krepitvi mišic okrog sklepa in s čimer zagotovimo boljšo stabilizacijo in zmanjšanje pritiska na hrustanec. Svetujejo se tudi raztezne tehnike za ohranjanje elastičnosti tkiv ter progresivne vaje za propriocepcijo in ravnotežje. V primeru nepravilne biomehanike sklepa je pomembno učenje pravilne izvedbe osnovnih gibalnih vzorcev. Če je poškodba prisotna pri osebi, ki se aktivno ukvarja s športom, klinika Medicofit ponuja tudi specifične vadbene programe za rehabilitacijo športnikov, ki omogočajo varno vrnitev k športu.
Preventivno delovanje je ključno za dolgoročno vzdrževanje funkcionalnosti sklepov in ohranjanje mišične moči. Izredno pomembno je vzdrževati zdrav življenjski slog z redno telesno aktivnostjo, uravnoteženo prehrano in z ohranjanjem zdrave telesne teže.
Pri zdravljenju fisure hrustanca se moramo osredotočiti predvsem na ohranjanje oziroma izboljšanje funkcije kolena in ne na okvaro hrustanca!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza je običajno dobra, vendar je odvisna od veliko dejavnikov. Manjše fisure se navadno zacelijo s konzervativnim zdravljenjem, medtem ko hujše poškodbe zahtevajo daljšo rehabilitacijo ali celo kirurški poseg.
Rehabilitacija običajno traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od obsega poškodbe in funkcionalnega stanja sklepa.
Klinika Medicofit vam s celostno rehabilitacijo fisur hrustanca pomaga povrniti gibljivost, zmanjšati bolečino in preprečiti nadaljnje poškodbe!
Alizai, H., Roemer, F. W., Hayashi, D., Crema, M. D., Felson, D. T. in Guermazi, A. (2015). An update on risk factors for cartilage loss in knee osteoarthritis assessed using MRI-based semiquantitative grading methods. European Radiology, 25(3), 883–893. https://doi.org/10.1007/s00330-014-3464-7
Erggelet, C. in Mandelbaum, B. R. (2008). Principles of Cartilage Repair. Springer Science & Business Media.
Kafka, V. (2002). Surface fissures in articular cartilage: new concepts, hypotheses and modeling. Clinical Biomechanics, 17(1), 73–80. https://doi.org/10.1016/S0268-0033(01)00095-X
Solheim, E., Krokeide, A. M., Melteig, P., Larsen, A., Strand, T. in Brittberg, M. (2016). Symptoms and function in patients with articular cartilage lesions in 1,000 knee arthroscopies. Knee Surgery, Sports Traumatology, Arthroscopy, 24(5), 1610–1616. https://doi.org/10.1007/s00167-014-3472-9
