Vsak korak je lahko boleč, če sam premik stopala prinaša nelagodje – boleča peta lahko močno ovira vaše vsakodnevno življenje. Kaj pa povzroča to nadlogo? Bolečine v stopalu so lahko posledica več različnih vzrokov, od preobremenitve in poškodb do strukturnih nepravilnosti.
Vsak kilometer hoje pomeni 60 ton obremenitve za vsako stopalo. Stopala so zmožna prenašanja velike obremenitve, vendar je potrebna pazljivost, da le-ta ne preseže njihove meje.
Petna kost (calcaneus) je največja kost v stopalu in se nahaja se na zadnjem delu stopala. Na peto se priraščata dve pomembni strukturi, ki predstavljata pogost izvor bolečine – Ahilova tetiva (zadaj) in plantarna fascija (spodaj).
V tem članku bomo raziskali najpogostejše vzroke bolečine v peti ter predstavili učinkovite načine zdravljenja in preventivne ukrepe. S poglobljenim razumevanjem teh vzrokov boste bolje opremljeni za soočanje z bolečino v peti ter si povrnili udobje in svobodo gibanja.
Naročite se na zdravljenje bolečine v peti
Bolečine v petah imajo lahko številne vzroke, ki se na splošno delijo v dve kategoriji, glede na mesto pojavljanja – na zadnji strani in na spodnji strani pete.
Bolečina pod peto je lahko posledica:
Kontuzija pete
Če stopite na trden ali oster predmet, si lahko precej hitro obtolčete maščobno blazinico, ki leži tik pod peto. Ni nujno, da bo prisotna modrica, bo pa zagotovo boleča peta pri hoji.
Plantarna maščobna blazinica je plast mehkega tkiva med kožo in petno kostjo. Ima satasto strukturo s fibro-elastičnimi komorami, v katerih so maščobne globule, ki pomagajo pri absorpciji udarcev in porazdelitvi pritiska po površini pete med aktivnostjo.
Preproste udarnine povzročijo nenevarno bolečino, ki se običajno v nekaj dneh umiri – v kolikor bolečina vztraja ali je tako huda, da noge ne morete obremeniti, bi lahko šlo za zlom petnice.
Plantarni fasciitis
Plantarna fascija je pas vezivnega tkiva, ki poteka vzdolž podplata od pete do sprednjega dela stopala. Ena njenih glavnih nalog je, da ohranja kosti in sklepe v pravilnem položaju. Preobremenitev te vezi lahko povzroči vnetje in bolečine v peti.
Pogost vzrok za nastanek plantarnega fasciitisa je plosko stopalo, saj se mora vez zaradi raztezanja stopala ob sploščenem loku preveč raztegniti. Bolečina v peti je običajno močnejša zjutraj, ko naredite prve korake, ali po daljšem počitku.
Trn v peti
Kadar se omenjen plantarni fasciitis dolgo ne zdravi, lahko na mestu, kjer se pas fascije povezuje s petno kostjo, nastane osifikacija – kalcijeva obloga.
Nenaraven način hoje, kot je zvijanje stopal navznoter, lahko dodatno obremeni plantarno fascijo. Razvije se lahko kronično vnetje, ki sčasoma privede do kostnega izrastka – trna v peti. Izrastek je viden le na rentgenskem posnetku, pogosto pa na njegovo prisotnost opozori občutljivo mesto na spodnjem robu pete.
Morda imate trn v peti, ne da bi se tega zavedali – ocenjuje se, da ima približno vsak deseti Slovenec trn v peti, brez kakršnih koli simptomov. Izrastek namreč sam po sebi ne povzroča bolečine, vendar je bolečina v peti povezana z vnetjem na tem območju.
Stresni zlom petne kosti
Ponavljajoče se obremenitve petne kosti zaradi dejavnosti z velikimi udarci lahko sčasoma skrhajo in zlomijo kost.
Stresni zlom petne kosti je eden ali več drobnih zlomov (razpok) v petnici. Do teh zlomov pogosto pride zaradi dolgotrajnih, ponavljajočih se gibov – pri tekačih in drugih športnikih je tveganje za stresne zlome veliko večje. Večja verjetnost za stresni zlom je tudi, če nenadoma in znatno povečate raven svoje dejavnosti.
Za primerno celjenje kosti po zlomu je potrebno štiri do osem tednov omejiti ali preprečiti obremenitev stopala. Večino zlomom rešujemo s konservativnim zdravljenjem, zato je pri stresnem zlomu petnice le redko potrebna operacija.
Bolečina na zadnji strani pete je lahko posledica:
Retrokalkanealni burzitis
Pri ljudeh, ki jih boli na zadnji strani pete, je morda prišlo do vnetja burze v področju, kjer se Ahilova tetiva pritrdi na peto kost. Burze (sluznične vrečke) blažijo sklepe in omogočajo gladko gibanje. Na zadnjem delu pete se lahko pojav občutek, podoben tistemu ob udarcu.
Burzitis se običajno pojavi, ko veliko časa preživite na nogah – lahko je posledica pretiranega teka ali nošenja čevljev, ki drgnejo ali se režejo v zadnji del pete.
Tendinopatija Ahilove tetive
Tendinoza Ahilove tetive je stanje, ki nastane kot posledica degenracije kolagena v Ahilovi tetivi na mestu, kjer se tetiva pritrdi na kost. Sčasoma se tetiva zadebeli, postane manj prožna in povzroča bolečine v peti.
Poznamo tudi stanje, ki ga imenujemo tendinitis oz. vnetje Ahilove tetive, kjer pa gre za »over-use« poškodbo, kjer se tetiva ob visoki obremenitvi vname – pogosto vidimo pri košarkarjih. To stanje za razliko od tendinoze ni povezano z degeneracijo kolagenskih vlaken, temveč z visoko športno obremenitvijo.
Haglundova deformacija
Haglundova deformacija je stanje, pri katerem pride do izrastka kosti na hrbtni strani petnice. To lahko povzroči bolečino in vnetje, ko obutev pritiska na peto. Ta deformacija je pogosto povezana z Ahilovo tetivo, ki se lahko draži in vname zaradi trenja ob izboklino. Čevlji z višjimi petami lahko še poslabšajo bolečino v peti.
Zdravljenje Haglundove deformacije lahko vključuje konservativne metode, kot so nošenje obutve, ki manj pritiska na peto, uporaba ortopedskih vložkov za podporo stopalu ter fizioterapija za krepitev mišic in raztezanje Ahilove tetive.
Severjeva bolezen
Severjeva bolezen (apofizitis petnice) je pogost vzrok za bolečine v peti pri aktivnih otrocih med 8. in 14. letom starosti – gre za vrsto osteohondroze, ki je značilna za obdobja hitre rasti. Otroci, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki zahtevajo veliko teka in skakanja, so bolj nagnjeni k tej težavi. Povečana športna aktivnost namreč draži rastno ploščo na zadnji strani pete.
Ne glede na vzrok se bo z nadaljevanjem hoje po boleči peti bolečina le še poslabšala in lahko, brez primerne rehabilitacije, povzroči dodatne težave.
Naročite se na zdravljenje bolečine v peti
Bolečina v peti je pogost simptom, ki ga lahko povzroči več različnih stanj. Poleg same bolečine v peti lahko spremljajoči simptomi vključujejo:
- Oteklina: Pogosto lahko opazite oteklino okoli pete ali na dnu stopala.
- Togost: Pri nekaterih ljudeh se lahko pojavi togost ali omejena gibljivost v peti ali okoliških sklepih. Ob vnetju se lahko pojavi tudi občutek toplote
- Povečana bolečina pri obremenitvi: Bolečina se lahko poslabša pri teku ali drugih dejavnostih, ki obremenjujejo stopalo.
- Bolečina v peti pri hoji: Bolečina se pojavi, ko zjutraj naredite prve korake iz postelje ali ko stopite iz avtomobila po dolgi vožnji.
- Bolečina pri upogibanju stopala navzdol: Pri nekaterih stanjih, kot je tendinitis.
- Omejena gibljivost gležnja: Bolečina v peti lahko vpliva tudi na gibljivost gležnja, kar lahko oteži hojo ali druge aktivnosti.
Pomembno je upoštevati, da so lahko simptomi odvisni od osnovnega vzroka bolečine v peti, zato je priporočljivo poiskati strokovno mnenje za natančno diagnozo in ustrezno zdravljenje.
Naročite se na zdravljenje bolečine v peti
Potreben bo natančen pregled stopala in simptomov na peti. Izvede se ocena mišične moči, obsega gibanja in artrokinematike.
Iščemo predvsem znake občutljivosti in otekline, kar lahko kaže na plantarni fasciitis ali retrokalkanealni burzitis. Preveri se tudi hoja po prstih in peti ter funkcionalni testi, ki pomagajo pri opredelitvi vzrok bolečine.
Kaj pa slikovne preiskave? Če bolečina v peti traja dlje časa, lahko zdravnik naroči rentgenske posnetke, da oceni osnovni vzrok bolečine. Rentgenski posnetki lahko pomagajo pri diagnozi bolečine v peti zaradi plantarnega fasciitisa, stresnega zloma petnice, tendinoze Ahilove tetive.
Magentna resonanca je redko potrebna za diagnozo bolečine v peti. Vendar pa, če začetno zdravljenje ni učinkovito, in rentgenski posnetki ne razkrijejo vzroka bolečine v peti, lahko pomaga bolje diagnosticirati retrokalkanealni burzitis, plantarni fasciitis ali druge vzroke bolečine, povezane s mehkimi tkivi.
V Kliniki Medicofit smo specializirani za reševanje težav z bolečino v peti. Naš pristop k zdravljenju je celosten in prilagojen posamezniku, zato lahko zagotovimo učinkovito rešitev za vaše težave.
Na začetku izvedemo diagnostično terapijo s poglobljenim pogovorom o vaših simptomih in kliničnim pregledom. S pomočjo različnih preiskav in testov ugotovimo vzrok bolečine ter na podlagi tega oblikujemo individualni načrt zdravljenja.
V akutni fazi zdravljenja se osredotočimo na zmanjšanje bolečine v peti in izboljšanje gibljivosti. Uporabljamo najnovejše fizioterapevtske tehnike in naprave, ki pomagajo pri lajšanju simptomov in pospešujejo proces celjenja.
Po akutni fazi sledi kineziološki program, ki je namenjen vzpostavitvi optimalne gibljivosti in moči stopala. Strokovnjaki za kineziologijo vas vodijo skozi individualno zasnovano vadbo, ki krepi mišice stopala in izboljšuje ravnotežje ter proprioceptivne sposobnosti.
Na koncu programa se osredotočimo na preventivo, da preprečimo ponovitev težav in ohranjamo optimalno funkcijo stopala. S preventivnim programom krepimo mišice stopala ter celotnega telesa, kar zmanjšuje tveganje za nove poškodbe.
Večino vzrokov boleče pete izvrstno obvladujemo s fizioterapevtskimi metodami. Kirurški poseg je potreben le v redkih primerih – na primer pri rupturi Ahilove tetive ali pri trdovratnem trnu v peti.
Ponovni nastanek bolečine v peti je lahko moteč in vpliva na vašo sposobnost za udobno gibanje. Čeprav ni vedno mogoče preprečiti vsakega primera bolečine v peti, obstajajo preprosti koraki, ki jih lahko sprejmete, da zmanjšate tveganje za poškodbo in preprečite bolečino. Tu je nekaj nasvetov, kako preprečiti ponoven nastanek bolečine v peti:
Nosite ustrezne čevlje: Izberite čevlje, ki pravilno prilegajo in podpirajo stopalo. Čevlji z ustrezno oblazinjenjem in oporo lahko zmanjšajo obremenitev pete in preprečijo poškodbe.
Izberite prave čevlje za telesno aktivnost: Če se ukvarjate s športom ali telesno dejavnostjo, nosite ustrezne čevlje za to dejavnost. Čevlji, ki so posebej zasnovani za tek, pohodništvo ali druge športne aktivnosti, lahko zagotovijo dodatno podporo in zaščito za vaše pete.
Raztegnite mišice pred vadbo: Pred začetkom telesne aktivnosti si vzemite čas za raztezanje mišic stopala in meč. Raztezanje lahko poveča gibljivost sklepov in zmanjša tveganje za poškodbe.
Prilagodite tempo telesne aktivnosti: Ne pretiravajte s telesno aktivnostjo in se ne preobremenjujte. Pomembno je, da poslušate svoje telo in vzamete odmore, če čutite utrujenost ali bolečino.
Počivajte, ko ste utrujeni ali čutite bolečino: Ne ignorirajte znakov telesa. Počivajte in si privoščite čas za okrevanje, če čutite utrujenost ali bolečino v peti ali drugih delih telesa.
Ohranjajte zdravo telesno težo: Prekomerna telesna teža lahko poveča obremenitev na peti in poveča tveganje za poškodbe. Zdrava telesna teža je ključnega pomena za zmanjšanje obremenitve na stopalih in preprečevanje bolečine v peti.
Z upoštevanjem teh preprostih nasvetov lahko zmanjšate tveganje za ponoven nastanek bolečine v peti in ohranjate svoje stopalo zdravo in brez nelagodja. Pomembno je, da poslušate svoje telo, skrbite zanj in prepoznate opozorilne znake, ki jih sporoča boleča peta.