Zlom zapestja je ena najpogostejših poškodb, ki lahko močno vpliva na vsakodnevno življenje. Ovira ali celo onemogoča opravljanje preprostih nalog, kot je pisanje kot tudi zahtevnejših aktivnosti, kot sta šport ali dvigovanje težkih predmetov.
Collesov zlom, kot se pogosto imenuje zlom zapestja (zlom na predelu distalnega dela podlahti – koželjnice oz. radiusa), povzroči premik koželjnice navzgor, kar se posledično pokaže z vidno deformacijo. Poškodba zahteva natančno diagnozo in ustrezno zdravljenje, saj je primerno okrevanje ključno za povrnitev polne funkcije roke.
Ali veste, zakaj je zlom zapestja tako pogost? Ko se opiramo na roko, distalni del radiusa prenese približno 80 % teže, zato se na tem mestu pogosto pojavijo poškodbe. Zlomi zapestja so najpogosteje posledica padcev na iztegnjeno roko.
Kako dolgo traja rehabilitacija? Katere fizioterapevtske metode pospešijo celjenje? Članek bo predstavil potek okrevanja po zlomu zapestja in vas seznanil s postopki za čim hitrejšo vrnitev k normalnim aktivnostim!
Najpogostejši mehanizem poškodbejepadec na iztegnjeno roko, kjer zaradi kompresijskih sil v zapestju pride do dorzalnega premika in deformacije radiusa. Položaj zapestja in velikost sile navadno določata resnost poškodbe.
Vzrokov za nastanek poškodbe je več, pri mladih je zlom pogostoposledica udarca, pri starejših pa padca. Pri otrocih je značilna poškodba rastne ploščice, pri starejših pa na pojav zloma v veliki večini primerov vpliva osteoporoza.
Dejavniki tveganja
Med dejavnike tveganja, ki jih pogosto navajajo v znanstveni literaturi sodijo:
spol (ženske po menopavzi),
športno udejstvovanje (še posebej izstopajo kontaktni športi),
prometne nesreče,
povišana telesna teža in
osteoporoza.
Dejavniki tveganja povečujejo možnost poškodbe, zato je pomembno, da ukrepamo že ob pojavu prvih simptomov!
Značilni simptomi
Zlom zapestja je posledica prevelike zunanje sile. Tako kot pri zlomih drugih kosti, tudi v tem primeru govorimo o tipičnih simptomih.
Značilna klinična slika pri osebi z zlomom zapestja vključuje:
vidno deformacijo zapestja (posteriorni premik distalnega radiusa) in
oteklino.
Potrebno se je zavedati, da je v redkih primerih zlom zapestjaizolirana poškodba in, da so lahko prisotne še pridružene poškodbe. Med njih spadajo zlom skafoida in povečana občutljivost oziroma bolečina na področju drugih zapestnih kosti, dlani, komolca ali ramena.
Osebe tekom anamneze pogosto poročajo o travmatičnem nastanku poškodbe, pri čemer je najpogosteje govora o padcu na iztegnjeno roko. Sledi dobro načrtovan klinični pregled, kjer pri opazovanju vidimo deformacijo zapestja, področje pa je na dotik boleče. Prav tako se preveri obseg gibljivosti zapestja in moč stiska pesti. V nekaterih primer je smiselno poškodbo ovrednotiti z DASH vprašalnikom.
Za natančnejšo diagnozo je potrebno izvesti RTG, ki je zlati standard za zlome zapestja. Prav tako je v uporabi CT, ki ima večjo natančnost pri ocenjevanju prizadetosti sklepov in MR, ki je koristen pri ocenjevanju poškodbi mehkih tkiv in vezi.
Natančna diagnoza je ključna za uspešno zdravljenje, saj omogoča pravočasno in ciljno usmerjeno rehabilitacijo!
Zdravljenje
Zdravljenje zloma zapestjaje odvisno od vrste zloma, starosti osebe, stopnje fizične pripravljenosti in morebitnih drugih pridruženih stanj. Cilj je, da se zapestje v popolnosti vrne na prejšnjo raven delovanja in funkcioniranja.
Pozor! Pri rehabilitaciji moramo biti pozorni, da roke in zapestja prekomerno ne obremenjujemo. To še posebej velja za fazo celjenja zloma.
V akutni fazi je svetovana imobilizacija. Operativni poseg z odprto fiksacijo zloma omogoča boljšo funkcionalnost roke, kar pozitivno vpliva na prognozo. Vse pogosteje se uporabljajo postopki pospešene rehabilitacije, ki, v primerjavi s tradicionalno rehabilitacijo, daje boljše rezultate. Na začetku fizioterapevtskega zdravljenja se svetuje uporaba Wintecare TECAR terapije za zmanjšanje bolečine, Sixtus ultrazvočne krioterapije za zmanjšanje otekline in nežno razgibavanje ter sklepna mobilizacija. Za hitrejšo regeneracijo tkiva in pospešeno celjenje se uporablja tudi Summus laserska terapija.
Naslednja faza je namenjena krepitvi in povečanju obsega giba. Za zelo učinkovite veljajo vaje drsenja tetiv in vaje za izboljšanje propriocepcije zapestja. Pri tem je smiselna uporaba terapije z ogledalom, vaj za izboljšanje sklepne stabilnosti ter v nadaljevanju uporaba Powerball pripomočka. Verjetno najpomembnejši del rehabilitacije predstavlja krepitev mišic prstov, zapestja, komolca in rame.
Tekom rehabilitacije se vseskozi poslužujemo primernegaobremenjevanja sklepa in kostnih struktur. Kasneje se uvaja tudi pliometrične aktivnosti, ki so prilagojene vsakemu posamezniku in njegovim ciljem. Med takšne spadajo sklece z odrivom ali boksanje vreče. Na takšen način se bo kost še dodatno prilagodila na obremenitve.
Ali veste kakšna je najboljša vadba za izboljšanje moči kosti? To je redna vadba proti uporu z dodatkom udarnih aktivnosti, saj zgolj obremenjevanje kostnine omogoča izboljšanje njene trdnosti.
Po končanem zdravljenju ima pomembno vlogo tudi faza preventivnega vzdrževanja stanja, ki je ključna za ohranjanje povrnjene moči, gibljivosti in funkcionalnosti roke. Potrebno je redno vzdrževati moč mišic, gibljivost zapestja in koordinacijo med posameznimi gibi.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza je odvisna od resnosti zloma, načina zdravljenja (konzervativno ali kirurško) in posameznikovega telesnega zdravja. Prognoza je največkrat dobra, če se upošteva navodila zdravnika in fizioterapevta.
Trajanje rehabilitacijeje pri lažjih zlomih po imobilizaciji 6-10 tednov fizioterapije, pri težjih zlomih pa so potrebni vsaj trije mesece rehabilitacije. Popolno okrevanje pri večini traja od3 do 6 mesecev.
V kliniki Medicofit poskrbimo za hitro in varno okrevanje zapestja, da se lahko v popolnosti in brez omejitev vrnete k svojim aktivnostim!
Dadgal, R. (2021). PHYSIOTHERAPY REHABILITATION OF DISTAL RADIAL FRACTURE TO ENHANCE THE ACTIVITY OF DAILY LIVING. Journal of Medical pharmaceutical and allied sciences, 10, 3343–3345. https://doi.org/10.22270/jmpas.V10I4.1270
Quadlbauer, S., Pezzei, Ch., Jurkowitsch, J., Rosenauer, R., Kolmayr, B., Keuchel, T., Simon, D., Beer, T., Hausner, T. in Leixnering, M. (2020). Rehabilitation after distal radius fractures: is there a need for immobilization and physiotherapy? Archives of Orthopaedic and Trauma Surgery, 140(5), 651–663. https://doi.org/10.1007/s00402-020-03367-w
Wu, J. C., Strickland, C. D. in Chambers, J. S. (2019). Wrist Fractures and Osteoporosis. Orthopedic Clinics, 50(2), 211–221. https://doi.org/10.1016/j.ocl.2018.10.004
