Ali ste kdaj začutili ostro bolečino v zapestju, ki vam preprečuje opravljanje vsakodnevnih nalog, kot so delo za računalnikom, kuhanje in uporabo mobilnega telefona? Če je vaš odgovor da, vedite da niste edini!
Tendinitis zapestja je akutno vnetje tetiv v zapestju, ki se lahko pojavi zaradi preobremenitve, ponavljajočih se gibov ali prehodnih poškodb. Same tetive so močna tkiva, ki povezujejo mišice s kostmi in omogočajo nemoteno gibanje sklepov. Ko pa se tetive podvržene prekomernemu stresu se lahko vnamejo, kar pa povzroči bolečino, oteklino in omejeno gibljivost zapestja.
Zelo pomembna je zgodnja obravnava s fizioterapijo, saj v nasprotnem primeru se lahko stanje poslabša in povzroči dolgotrajne posledice. Nekaj primerov težav, ki se lahko pojavijo so trdovratna kronična bolečina, omejena funkcionalnost, tveganje za nadaljnje težave in zmanjšana tako delovna kot športna zmogljivost.
Ali ste vedeli, da epidemiološki podatki kažejo, da je tveganje za tendinitis zapestja pri osebah, ki opravljajo zelo ponavljajoča ročna dela, kar 29-krat večje kot pri osebah, ki opravljajo dela z nizko stopnjo ponavljanja in sile!
Članek bo predstavil vzroke, simptome in najučinkovitejše metode za preprečevanje ter zdravljenje te pogoste težave, ki lahko vpliva na kakovost vašega življenja!
Vzroki nastanka tendinitisa zapestja
Največkrat so vzroki za nastanek tendinitisa zapestja idiopatski (neznani), lahko pa so krivci ponavljajoči gibi (npr. tipkanje, igranje instrumentov, šport), nenadne poškodbe (pri udarcih ali nenadnih premikih zapestja), nepravilna ergonomija (slaba drža in nepravilna uporaba zapestja med delom), starost (tetive s starostjo izgubijo elastičnost, kar povečuje tveganje za vnetje) in razna obolenja (revmatoidni artritis).
Tendinitis zapestja se običajno razvije zaradi kombinacije ponavljajočih se gibov, preobremenitve, slabe ergonomije ali poškodb!
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za tendinitis zapestja vključujejo različne fizične, življenjske in zdravstvene dejavnike, ki povečujejo verjetnost vnetja tetiv v zapestju.
Kateri dejavniki tveganja so najbolj pogosti pri tendinitisu zapestja?
Starost (zlasti po 40. letu starosti),
osebe s sladkorno boleznijo,
prisotnost kroničnih stanj,
genetika,
pretekle poškodbe zapestja ali tetiv,
prekomerne obremenitve (upravljanje s težkimi bremeni in delo z vibracijami),
nepravilna ergonomija,
poklici, ki izvajajo veliko finih gibov,
izpostavljenost večjim silam pri ročnem delu in
delo z rokami v ne nevtralni poziciji.
Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo tveganje?
Imamo redne odmore med delom (aktivni odmori),
pravilno ergonomsko prilagodimo delovni prostor (višina mize, stola, razdalja do računalnika, postavitev tipkovnice in miške itd.),
krepimo mišice zapestja in okoliških sklepov in
se izogibamo ponavljajočim se gibom ali dolgotrajnim obremenitvam brez ustreznega počitka.
Razvoj tendinitisa zapestja je pogosto povezan s specifičnimi dejavniki, ki povečujejo tveganje za vnetje tetiv. Poznavanje teh dejavnikov je ključnega pomena za preprečevanje te težave!
Pogosti simptomi, ki jih povzroča tendinitis zapestja
Velikokrat se simptomi pojavijo spontano, brez predhodne travme ali spremembe ravni aktivnosti.
Med značilne simptome štejemo:
Bolečino v zapestju (poslabša se z gibanjem),
oteklino okrog sklepov v zapestju,
občutljivost območja,
rdečino in toploto okrog sklepa,
jutranjo togost,
šibkost zapestja in
občutek škripanja ali pokanja med gibanjem (krepitacije).
Ti simptomi se lahko razlikujejo po intenzivnosti, od blagih do zelo izrazitih, in se pogosto poslabšajo z uporabo zapestja!
Diagnoza temelji na obsežnem pogovoru s pacientom, kjer pridobimo podatke o anamnezi (podatki o simptomih, preteklih poškodbah, dejavnostih in prisotnosti drugih bolezni) nato se izvede klinični pregled (testira se moč in obseg gibljivosti) z opazovanjem, inspekcijo in palpacijo. Lahko se uporabi tudi razne ortopedske teste za izključitev drugih diagnoz. Po potrebi se svetujejo tudi dodatne slikovne preiskave (UZ, MR in RTG).
Glavni cilj je ugotoviti vzrok bolečine, lokalizirati prizadeto tetivo in izključiti druge možne težave!
Katere so še ostale možne diferencialne diagnoze? Med njih sodijo sindrom karpalnega kanala, osteoartritis in revmatoidni artritis in poškodbe vezi!
Diagnoza tendinitisa zapestja je običajno preprosta, če simptomi in klinični pregled jasno kažejo na vnetje tetive. Pri kompleksnejših primerih ali dolgotrajnih težavah pa so slikovne preiskave ključne za natančno določitev stanja in načrtovanje zdravljenja!
Potek specialnega zdravljenja
Zdravljenje tendinitisa zapestja je običajno konzervativno in dokaj preprosto z nošenjem opornice nekaj časa, ob hujši simptomatiki so indicirane so tudi kortikosteroidne injekcije in v hujših primerih tudi kirurške tehnike s sprostitvijo tetiv. V uporabi so tudi protivnetna zdravila kot je ibuprofen ali NSAID ter redna fizioterapija pod nadzorom strokovnjaka.
Pomemben aspekt zdravljenja predstavlja počitek in zmanjšanje obremenitev ter izogib dejavnostim, ki povzročajo bolečino. Smiselne so tudi hladne obloge oziroma Sixtus ultrazvočna krioterapija za umiritev znakov vnetja in otekline. Smiselna je tudi protibolečinska Tecar terapija in manualna terapija.
Študije poročajo o pozitivnih učinkih EMS Dolorcast udarnih valov ESWT in Summus laserja za boljše celjenje tkiv. Z aktivno in pasivno sklepno mobilizacijo in nežnim raztezanjem lahko dosežemo polne obsege gibov in z osnovnimi vajami za krepitev ohranjamo mišično moč in preprečujemo atrofijo mišic.
V naslednji fazi si kineziologi prizadevajo okrepiti mišice okrog zapestja in okoliških sklepov za simetrično delovanje. Spodbujajo se kineziološke vaje za sklepno mobilizacijo in progresivne vaje za mišično – vezivno moč. Začenja se z lahkimi izometričnimi vajami, nadaljuje s koncentrično in nato ekscentrično vadbo proti uporu.
Iz statičnih vaj prehajamo v dinamične, kjer dodajamo dodatne uteži, elastike in zunanje motnje. Pri zapestju ne smemo pozabiti na stabilizacijske vaje, ki bodo omogočile boljšo podporo sklepu. Progresivne vaje propriocepcije z vajami z žogico ali nestabilne površine bodo izboljšale občutek za položaj zapestja in koordinacijo gibanja.
Faza post rehabilitacije naj je osredotočena na ergonomijo in korekcijo drže. Paciente je potrebno naučiti pravilnih tehnik pri delu, da se zmanjšajo obremenitve na zapestje. Smiselna je prilagoditev delovnega okolja za boljši položaj zapestja in zmanjšanje tveganja za ponovitev težav. Prav tako naj se ne zanemarja dolgoročnega vzdrževanja funkcionalnosti sklepov in preventivne moči.
Klinika Medicofit ponuja fizioterapijo kot celosten pristop, ki vključuje lajšanje simptomov, povrnitev funkcionalnosti in preprečevanje ponovitve. Pravilna kombinacija terapij, vaj in ergonomskih prilagoditev je ključna za uspešno rehabilitacijo zapestja!
Prognoza in čas rehabilitacije
Stanje ima na splošno dobro prognozo, še posebej, če ga pravočasno zdravimo in odpravimo dejavnike, ki so povzročili težavo. Hitrost samega okrevanja pa je odvisna od resnosti poškodbe, starosti pacienta in splošnega zdravstvenega stanja ter upoštevanja terapevtskih priporočil.
Tendinitis je navadno kratkotrajno stanje, čeprav lahko ob neprimerni obravnavi napreduje v kronično. Trajanje rehabilitacije je odvisno od resnosti tendinitisa, vendar pri blagih primerih traja 2 – 4 tedne, pri kroničnih ali hujših primerih pa 6 – 12 tednov ali več.
S pravočasnim zdravljenjem in pravilno rehabilitacijo večina ljudi popolnoma okreva in se lahko vrne k običajnim dejavnostim brez dolgotrajnih posledic!
Naročite se na zdravljenje tendinitisa zapestja
Viri in literatura
Adams, J. E. in Habbu, R. (2015). Tendinopathies of the Hand and Wrist: Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 23(12), 741–750. https://doi.org/10.5435/JAAOS-D-14-00216
Armstrong, T. J., Fine, L. J., Goldstein, S. A., Lifshitz, Y. R. in Silverstein, B. A. (1987). Ergonomics considerations in hand and wrist tendinitis. The Journal of Hand Surgery, 12(5, Part 2), 830–837. https://doi.org/10.1016/S0363-5023(87)80244-7
Ferrara, P. E., Codazza, S., Cerulli, S., Maccauro, G., Ferriero, G. in Ronconi, G. (2020). Physical modalities for the conservative treatment of wrist and hand’s tenosynovitis: A systematic review. Seminars in Arthritis and Rheumatism, 50(6), 1280–1290. https://doi.org/10.1016/j.semarthrit.2020.08.006
Thomsen, J. F., Mikkelsen, S., Andersen, J. H., Fallentin, N., Loft, I. P., Frost, P., Kaergaard, A., Bonde, J. P. in Overgaard, E. (2007). Risk factors for hand-wrist disorders in repetitive work. Occupational and Environmental Medicine, 64(8), 527–533. https://doi.org/10.1136/oem.2005.021170
