Ravnotežje – pomen fizioterapije pri odpravi ravnotežnih težav

Ravnotežje je ključnega pomena za vsakodnevno življenje in gibanje ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju funkcionalnosti in preprečevanju poškodb.

Vsakdo doživi občasno omotičnost, vendar izraz “omotičnost” za različne ljudi pomeni različne stvari. Za eno osebo lahko omotičnost pomeni trenuten občutek omotice, medtem ko lahko za drugo osebo predstavlja intenziven občutek vrtoglavice (vertigo), ki traja dlje časa.

Pri otrocih in mladostnikih je razvoj ravnotežja ključen za pridobivanje motoričnih spretnosti. Pravilno ravnotežje omogoča varno učenje hoje, skakanja in drugih telesnih aktivnosti.  V odrasli dobi ravnotežje še naprej igra ključno vlogo, še posebej pri ohranjanju stabilnosti med vsemi dejavnostmi.

Pri starejših ljudeh je ravnotežje še bolj kritično, saj se s starostjo pogosto precej poslabša. Slabo ravnotežje pri starejših posameznikih povečuje tveganje za padce, kar lahko ima resne posledice, pogosto tudi zlom kolka.

Ali ste vedeli, da ima kar 15% odraslih težave z ravnotežjem? Odstotek se s staranjem prebivalstva le še zvišuje.

Redna telesna aktivnost in vadba, ki izboljšujeta ravnotežje, so ključne za ohranjanje mobilnosti in samostojnosti v starosti. Kako vam pri težavah z ravnotežjem pomagamo v kliniki Medicofit, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Naročite se na zdravljenje motenj ravnotežja

Ravnotežje je kompleksen proces, ki ga ohranjajo in usklajujejo različni telesni sistemi. Trije ključni sistemi, ki igrajo vlogo pri ohranjanju ravnotežja, so vestibularni sistem, vizualni sistem in propriocepcija. Ti sistemi sodelujejo med seboj in zagotavljajo informacije možganom, ki omogočajo nadzor nad telesno stabilnostjo.

Vaše ravnotežje temelji na informacijah, ki jih možgani prejemajo od oči, ušes ter mišic in receptorjev po celotnem telesu. Ključen del za ravnotežje je vestibularni sistem v notranjem ušesu, ki vključuje posebne kanale za zaznavanje položaja glave in otolitske organe za določanje položaja glede na gravitacijo.

Ali ste vedeli, da imamo v vsakem notranjem ušesu več kot 1000 majhnih kristalov? Gre za mikroskopsko majhne ušesne kamenčke, ki jih imenujemo tudi otokoniji, in so odgovorni za zaznavo pospeška.

Vse strukture notranjega ušesa vsebujejo senzorične celice z izrastki, ki se premikajo ob gibanju, s čimer ustvarjajo živčne signale. Ko se premaknete, vestibularni sistem zazna mehanske sile in sodeluje z drugimi senzornimi sistemi, kot sta vid in mišično-skeletni sistem, za ohranjanje stabilne drže in ravnotežja.

Te signalne poti so ključne za preprečevanje padcev in ohranjanje stabilnega vida pri gibanju. Ko pride do motenj v teh signalih, lahko nastanejo težave z ravnotežjem in poveča se tveganje za poškodbe.

Ali ste že slišali za propriocepcijo? Propriocepcija, ki vključuje receptorje v mišicah, sklepih in tetivah, zagotavlja informacije o položaju in gibanju telesa, kar omogoča nadzor nad telesnim položajem. Ko se mišice in sklepi premikajo, receptorji pošiljajo informacije v možgane, ki pomagajo pri vzdrževanju stabilnosti in prilagajanju na spremembe.

Ko so ti sistemi usklajeni, možgani lahko učinkovito nadzirajo mišični tonus in gibanje, kar nam omogoča stabilnost in ravnotežje.

Motnje ravnotežja so lahko posledica različnih dejavnikov in vključujejo več različnih bolezni ter stanj. Tukaj je nekaj pogostih vzrokov za nastanek ravnotežnih težav:

• Motnje v notranjem ušesu: Notranje uho je ključno za zaznavanje in vzdrževanje ravnotežja. Okvare v notranjem ušesu, kot so infekcije, poškodbe glave ali odstop ušesnega kamenčka, lahko povzročijo težave z ravnotežjem.
• Nevrološki vzroki: Motnje v možganih ali živčnem sistemu, kot so možganska kap, multipla skleroza ali tumorji, lahko vplivajo na našo stabilnost.
• Mišično-skeletne težave: Težave s sklepi, mišicami ali kostmi lahko vplivajo na sposobnost ohranjanja ravnotežja. Najpogosteje gre za artritis, osteoartrozo ali poškodbe hrbtenice.
• Določena zdravila: Nekatera zdravila lahko povzročijo omotico kot stranski učinek.
• Slabovidnost: Težave s vidom, še posebej zaznavanje gibanja ali prostorske orientacije, lahko vplivajo na ravnotežje.
• Staranje: S staranjem se zmanjšuje funkcionalnost notranjega ušesa in mišice postajajo šibkejše.

Ali ste vedeli, da v notranjem ušesu nahajajo kanali napolnjeni s tekočino, ki nam pomagajo zaznavati pozicijo telesa? V notranjem ušesu se nahajajo ušesni kamenčki, ki lahko zaradi neznanih vzrokov iz notranjega ušesa odstopijo in prosto plavajo v limfi vestibularnega aparata, kar povzroči vrtoglavico ob spremembi položaja glave – to stanje imenujemo benigni paroksizmalni pozicijski vertigo (BPPV).

Pomembno je razumeti, da so motnje ravnotežja kompleksne in jih je vedno treba oceniti glede na specifične simptome posameznika.

Naročite se na zdravljenje motenj ravnotežja

Simptomi težav z ravnotežjem se lahko razlikujejo glede na osnovni vzrok, vendar obstajajo nekateri skupni simptomi, ki lahko kažejo na motnje stabilnosti. Med njimi so:

• Omotica in vrtoglavica: To je občutek, da se okolica ali sami premikate ali vrtite, ko to ni dejansko res. Lahko je povezano z notranjim ušesom, nevrološkimi motnjami ali drugimi vzroki.
• Nestabilnost: Občutek, da izgubljate ravnotežje ali da se lahko nenadoma zvrnete, je pogost simptom težav.
• Padci: Pogosti so padci brez očitnega razloga oz. zaradi nepričakovane izgube ravnotežja.
• Zamegljen vid: Zamegljen vid, dvojni vid ali težave s prostorsko orientacijo so lahko simptomi bolezni.
• Mišična šibkost: Slabost v mišicah ali pomanjkanje koordinacije lahko dodatno prispevata k težavam.

Ali ste vedeli, da vam lahko fizioterapevt pomaga pri odpravi vrtoglavice? Najpogostejši vzrok za vrtoglavico je BPPV (benigni paroksizmalni pozicijski vertigo). Diagnozo postavimo z izvedbo posebnega testa, imenovanega Dix-Hallpike manever. Če je test pozitiven, nadaljujemo z Epleyevim manevrom (terapevtski prijem), ki v večini primerov uspešno odpravi osnovni vzrok težav in pripomore k ozdravitvi bolnika.

Diagnoza motenj ravnotežja sicer vključuje temeljit klinični pregled, pri katerem se oceni simptome, anamnezo in preiskave, kot so testi vida, sluha, elektrofiziološki testi ter včasih tudi slikovne preiskave, kot so RTG, CT ali MRI.

Pomembno je, da se posvetujete s strokovnjakom, ki bo izvedel celovit pregled in ustrezne teste za pravilno diagnozo ter vam priporočal ustrezno zdravljenje.

Naročite se na zdravljenje motenj ravnotežja

Zdravljenje motenj ravnotežja je odvisno od osnovnega vzroka, vendar vključuje različne pristope za izboljšanje stabilnosti in preprečevanje padcev.

Fizioterapija: Fizioterapevtske vaje so ključne pri krepitvi mišic, ki sodelujejo pri ravnotežju, ter izboljšanju koordinacije in stabilnosti. Fizioterapevt lahko oblikuje prilagojen program vadbe glede na specifične potrebe posameznika in vzroke težav.

Naučili vas bodo vaj, ki ciljajo na izboljšanje ravnotežja, kot so stanje na eni nogi, posebni premiki glave in vratu ter druge koordinacijske vaje, ki lahko pripomorejo k okrepitvi vestibularnega sistema.

Zdravila: V nekaterih primerih (Menierjeva bolezen) so lahko predpisana zdravila za lajšanje simptomov, kot sta omotica in slabost. Prav tako so potrebni antibiotiki v kolikor gre za okužbo – na okužbo posumimo večno ob povišani temperaturi in bolečini v ušesu.

Prilagoditve življenjskega sloga: Spremembe v življenjskem slogu, kot so redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana in izogibanje alkoholu ali kofeinu, lahko pozitivno vplivajo na zdravje vestibularnega sistema.

Pripomočki: Uporaba pripomočkov, kot so bergle, lahko pomaga pri ohranjanju ravnotežja in preprečevanju padcev, še posebej pri starejših osebah.

Celostni pristop, ki vključuje fizioterapijo, prilagoditve življenjskega sloga in preventivne ukrepe, lahko pomaga pri obvladovanju motenj ravnotežja ter izboljšanju kakovosti življenja posameznika.

Prednosti fizioterapije pri izboljšanju ravnotežja

Fizioterapija igra ključno vlogo pri izboljšanju ravnotežja. V kliniki Medicofit gremo še korak dlje in v zdravljenje vključimo še strokovnjake kineziologije. Naš strokovni pristop združuje različne tehnike in vaje, ki ciljajo na krepitev mišic, izboljšanje koordinacije ter optimizacijo funkcij vestibularnega sistema.

V kliniki Medicofit identificiramo, diagnosticiramo in pomagamo pri zdravljenju težav z ravnotežjem s prilagojenim programom glede na vaše potrebe, izzive in cilje. Načrt zdravljenja vključuje strategije za zmanjšanje tveganja padcev, premagovanje strahu pred padcem, izboljšanje mobilnosti, ravnotežja, moči, gibljivosti, prožnosti in drže ter povečanje ravni telesne aktivnosti.

Prilagajanje individualnim potrebam: Fizioterapevt izvaja temeljit pregled posameznikovega stanja, oceni stopnjo težav z ravnotežjem ter oblikuje prilagojen program terapije, ki je usmerjen v specifične potrebe posameznika.

Krepitev mišic: Terapevtske vaje so usmerjene v krepitev mišic, ki so ključne pri ohranjanju ravnotežja, zlasti v spodnjem delu telesa. To vključuje mišice nog, trupa in medeničnega dna. Krepitev teh mišic pripomore k stabilnosti in zmanjšanju tveganja za padce.

Izboljšanje koordinacije: Fizioterapija vključuje tudi vaje, ki spodbujajo koordinacijo med mišicami in sklepi ter pomagajo posamezniku pridobiti večji nadzor nad svojim gibanjem. To je ključno za izboljšanje splošne telesne usklajenosti in ravnotežja.

Vestibularna rehabilitacija: Fizioterapevti in kineziologi vključujejo tudi vestibularne vaje, ki ciljajo na izboljšanje delovanja notranjega ušesa in s tem zmanjšanje omotice ter drugih simptomov.

Fizioterapevtske tehnike lahko vključujejo uporabo terapevtskih pripomočkov in naprav, prilagojenih posameznikovemu stanju. To vključuje ravnotežne blazine, trakove ali druge pripomočke, ki pomagajo pri izvajanju specifičnih vaj.

Naši strokovnjaki nudijo tudi svetovanje in izobraževanje o varnih gibalnih vzorcih, pravilni telesni drži ter strategijah za preprečevanje padcev v vsakdanjem življenju.

Celostni pristop fizioterapije in kineziologije v kliniki Medicofit ne le naslavlja simptome, ampak tudi obravnava osnovne vzroke motenj ravnotežja. Redno izvajanje terapevtskih vaj lahko posamezniku pomaga povrniti samostojnost, izboljšati kakovost življenja in zmanjšati tveganje za padce.

Pyykkö, I., Pyykkö, N., Zou, J., & Manchaiah, V. (2022). Characterization of Balance Problems and Rehabilitation Needs of Patients with Ménière’s Disease. Audiology research, 12(1), 22–32. https://doi.org/10.3390/audiolres12010003

Palmer, K. T., D’Angelo, S., Harris, E. C., Linaker, C., & Coggon, D. (2015). Sensory impairments, problems of balance and accidental injury at work: a case-control study. Occupational and environmental medicine, 72(3), 195–199. https://doi.org/10.1136/oemed-2014-102422

Gaspar, A. G. M., & Lapão, L. V. (2021). eHealth for Addressing Balance Disorders in the Elderly: Systematic Review. Journal of medical Internet research, 23(4), e22215. https://doi.org/10.2196/22215

Balance exercises By Mayo Clinic Staff : Introduction to balance exercises https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/fitness/in-depth/balance-exercises/art-20546836

NIDCD Fact Sheet  |  Hearing and Balance Balance Disorders https://www.nidcd.nih.gov/health/balance-disorders