Ostra bolečina, ki se pojavlja pri vsakem vdihu, nelagodje ob najmanjšem premiku in občutek, kot da vam nekaj reže v prsni koš – ste že kdaj doživeli kaj takega?
Počeno rebro jepogosta poškodba, ki ni vidna navzven in lahko povzroči precejšnje težave. Zgodi se kot posledica zunanje sile oziroma udarca v rebro. Več sočasno poškodovanih reber predstavlja večjo nevarnost za zaplete. Najpogosteje pride do poka ali zloma 4. do 10. rebra, medtem ko so prva tri rebra povezana z visoko energijskimi poškodbami.
Kakšna je pravzaprav vloga reber? Rebra predstavljajo fizično prepreko zunanjim silam, da te ne poškodujejo organov prsne votline. So dolge in tanke kosti, ki se lahko zlomijo, zaradi neposredne poškodbe prsnega koša ali pri ponavljajočih preobremenitvah.
Kaj storiti ob sumu na poškodbo? Kako poškodbo prepoznati in kako pospešiti njeno okrevanje? V nadaljevanju bomo razkrili vse ključne informacije o tej boleči, a pogosto podcenjeni težavi!
Vzrok za nastanek počenega rebra je visoka sila, ki je usmerjena neposredno v rebro, kar povzroči poškodbo oziroma zlom. Pogosto je poškodba povezana tudi z drugimi patologijami in se pojavljajo pri posameznikih v vseh starostnih obdobjih. Zlomi reber se najpogosteje pojavljajo pri starejših, predvsem zaradi prisotnosti osteoporoze (krhkost kosti).
Ali ste vedeli, da pri bolnikih, starejših od 65 let, vsak dodaten zlom reber poveča tveganje za pljučnico za 27 %, tveganje za smrt pa za skoraj 20 %? Zato je v primeru suma na zlom reber pomembna hitra napotitev do zdravnika!
Poškodbe reber so pogosto posledica prometnih nesreč, padcev ali patoloških zlomov pri osteoporozi ali pri malignih obolenjih.Stresni zlomi se pojavljajo pri športnikih, medtem ko se lahko zlom rebra zgodi tudi med oživljanjem.
Dejavniki tveganja
Zlom rebra je pogosto posledica različnih dejavnikov tveganja, ki povečajo verjetnost za nastanek poškodbe.
Ti vključujejo:
travmatsko poškodbo (prometne nesreče, padci),
športno udejstvovanje (predvsem kontaktni športi ali visoko intenzivni športi),
osteoporozo,
kronični kašelj,
maligna obolenja (metastaze na rebrih),
nezdrav življenjski slog in
starost (starejši so dovzetnejši za poke reber).
Zmanjšanje teh tveganj s preventivnimi ukrepi, kot so krepitev mišic in kosti, previdnost pri športnih aktivnostih ter izogibanje dejavnikom, ki oslabijo kosti, lahko pomaga preprečiti poškodbe reber!
Pogosti simptomi
Med najpogostejše simptome spadajo:
bolečina (ob dotiku, globokem vdihu ali ob kihanju in kašljanju – lahko se poveča ob ležanju na poškodovani strani ali ob pritisku na rebra),
bolečina med gibanjem hrbta (med upogibom in iztegom),
bolečina med delom z rokami nad glavo, potiskanjem in vlečenjem,
Udarec v rebra je najpogostejši vzrok za pojav bolečine na področju reber oziroma prsnega koša. Podobno kot v primeru zloma, se tudi tukaj pojavljajo simptomi, kot so modrica, otopelost ter povečana občutljivost ob gibanju ali dihanju.
Pri udarcu v rebra sicer ne pride do mehanske poškodbe kostnine, kljub temu pa pride do mikropoškodb ožilja in mehkih tkiv. V primerjavi z zlomom rebra, se posledice udarca v rebra ozdravijo v hitrejšem obdobju.
Zlom rebra se rehabilitira podobno kot udarec v rebro, razlika je zgolj v trajanju zdravljenja.
Diagnoza in zdravljenje
Diagnoza
Diagnoza temelji na natančni anamnezi in kliničnem pregledu. V sklopu anamneze je pomembno pridobiti podatke o tem kdaj se je poškodba zgodila, kakšen je bil vzrok zanjo in kakšni so akutni simptomi. Temu sledi klinični pregled, kjer se opazujejo rebra med dihanjem, morebitne deformacije prsnega koša, izvede se tudi palpacija prizadetega območja in avskultacija pljuč.
Za celostni vpogled v resnost poškodbe je pomembno pridobiti še subjektivno oceno stanja z VAS bolečinsko lestvico in modificirano Borgovo lestvico (subjektivno ocenjevanje napora ali težavnosti dihanja med telesno aktivnostjo).
Tekom diagnostičnega pregleda je pomembno oceniti tudi verjetnost poškodb notranjih organov (npr. pljuč, jeter, vranice ali ledvic). Za potrditev diagnoze in izključitev sekundarnih poškodb se uporablja slikovna diagnostika, kot je RTG, MR ali CT. Pogosto se uporablja tudi UZ (občutljivejši in bolj specifičen za poškodbe topega udarca).
Zanimivost! RTG lahko spregleda tudi do 50 % vseh zlomov reber. Pomembno je, da se vsaka poškodba reber natančno diagnosticira.
Ob vseh pridobljenih informacijah ter postavitvi diagnoze je čas za posvet med strokovnjaki ter izdelava individualnega načrta zdravljenja.
Potek zdravljenja
Zdravljenje poteka konzervativno in je multidisciplinarno, pri čemer si fizioterapevti prizadevajo posameznike naučiti primerne dihalne vaje in lajšati bolečine ter omejiti morebitne zaplete in dodatne poškodbe pljuč. V primeru hujših zlomov reber oziroma, kadar rebra prebadajo notranje organe, je potreben kirurški poseg.
Akutna faza se začne z ustreznim počitkom, analgezijo in Sixtus ultrazvočno krioterapijo. Kadar je potreben operativni poseg, se za hitrejše celjenje operativne rane uporablja tudi Summus laserska terapija. Spodbuja se uvajanje dihalnih vaj in uporaba zaščitnih podlog. V okviru zdravljenja in povrnitve dolgoročne mobilnosti prsnega koša je izredno učinkovita tudi manualna obravnava mehkih tkiv in sklepna mobilizacija.
Sledi izvajanje vaj za izboljšanje drže, gibljivosti in krepitev okoliških mišic. Nadaljuje se z izvajanjem naprednih dihalnih vaj. Osebo naučimo kineziološke vaje za sklepno stabilizacijo in vaje za mišično – vezivno moč. Za stabilizacijo reber je pomembna krepitev tako mišic jedra kot hrbtnih mišic in mišic ramenskega obroča. Kasneje načrtujemo postopno vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim in v šport.
Zelo pomembna je tudi edukacija o stanju ter uvedba načrta telesne vadbe v domačem okolju, kjer je poudarek na posturalnih vajah, dihalnih vajah in vajah za mobilnost prsnega koša. Prav tako osebo podučimo o dolgoročnemu vzdrževanju pridobljene moči in kondicije ter vzdrževanju ugodnega zdravstvenega stanja.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza je ob pravilni rehabilitaciji in primernem časovnem začetku dobra, saj se v večini primerov rebro zaceli samo brez kirurškega posega.
Načeloma se zlomi reber zacelijo v treh mesecih, kolikor je tudi čas trajanja rehabilitacije (približno 8 – 12 tednov). Pomemben mejnik tekom zdravljenja je, kadar opazimo, da je pacient sposoben globokega dihanja in kašljanja brez bolečin kot tudi hoje brez občutka nelagodja.
V kliniki Medicofit s strokovno rehabilitacijo in individualno prilagojenimi terapijami pomagamo pospešiti okrevanje ter omogočimo varno vrnitev k aktivnemu življenjskemu slogu!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Bemelman, M., de Kruijf, M. W., van Baal, M. in Leenen, L. (2017). Rib Fractures: To Fix or Not to Fix? An Evidence-Based Algorithm. The Korean Journal of Thoracic and Cardiovascular Surgery, 50(4), 229–234. https://doi.org/10.5090/kjtcs.2017.50.4.229
van Aswegen, H. (2020). Physiotherapy management of patients with trunk trauma: A state-of-the-art review. The South African Journal of Physiotherapy, 76(1), 1406. https://doi.org/10.4102/sajp.v76i1.1406
