Patelofemoralni bolečinski sindrom (PFBS) je ena najpogostejših diagnoz pri športno aktivnih posameznikih. Gre za stanje, ki povzroča bolečino v predelu sprednjega dela kolena, zlasti okoli pogačice, kar lahko resno ovira vsakodnevne aktivnosti in športno udejstvovanje.
Sindrom je še posebej pogost pri tistih, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki vključujejo ponavljajoče se obremenitve kolen, kot so tek, kolesarjenje ali skakanje.
Po podatkih raziskav prizadene PFBS približno 25% športnikov, kar predstavlja znaten delež vseh ortopedskih težav povezanih s kolenom.
Raziskave kažejo, da so ženske dvakrat bolj dovzetne za razvoj PFBS kot moški. Poleg športnikov so ranljiva skupina tudi mladostniki in mladi odrasli, zlasti tisti z visoko stopnjo fizične aktivnosti.
Za PFBS je značilna zapletena etiologija, ki vključuje različne biomehanske, anatomske in okoljske dejavnike. Zaradi te kompleksnosti je zdravljenje pogosto zahtevno in dolgotrajno, vendar je ob pravilni fizioterapevtski oskrbi prognoza za večino bolnikov ugodna.
Vzroki za nastanek PFBS so večdimenzionalni in vključujejo številne dejavnike, ki se med seboj prepletajo. Razumevanje teh dejavnikov je ključnega pomena za uspešno preprečevanje in zdravljenje sindroma.
Biomehanske nepravilnosti so eden glavnih vzrokov za razvoj PFBS. Sem sodijo nepravilnosti v poravnavi spodnjih okončin, kot so koleno v valgus položaju (kolena, obrnjena navznoter), plosko stopalo ali prekomerna pronacija.
Te nepravilnosti lahko povzročijo prekomerno obremenitev patelofemoralnega sklepa in s tem povečajo tveganje za bolečino v predelu kolena.
Šibkost mišic in neravnovesje – zlasti vastus medialis obliquus (VMO), ki je del kvadricepsa, je ključni dejavnik pri razvoju bolečine. VMO je odgovoren za stabilizacijo patele med gibanjem, njegova šibkost pa lahko povzroči premikanje patele iz pravilne osi.
Prekomerna obremenitev, ki se pojavi, ko posameznik poveča intenzivnost ali trajanje vadbe brez ustreznega počitka, lahko privede do mikropoškodb v patelofemoralnem sklepu. Drobne poškodbe se sčasoma kopičijo in povzročijo vnetje ter bolečino.
Starost in spol – mlade ženske so zaradi širšega medeničnega kota in s tem povezanih biomehanskih dejavnikov bolj nagnjene k razvoju PFBS. Starost je prav tako pomemben dejavnik, saj je sindrom najpogostejši pri mladostnikih in mladih odraslih, katerih skeletni sistem je še v razvoju.
Predhodne poškodbe in zgodovina težav s kolenom: Posamezniki z zgodovino poškodb kolena, kot so poškodbe vezi ali meniskusa, so bolj dovzetni za razvoj PFBS.
Poškodbe, še posebej nepravilno sanirane, spremenijo biomehaniko kolena in povzročijo kompenzacijske mehanizme gibanja, ki povzročajo bolečine v kolenu.
Simptomi patelofemoralnega bolečinskega sindroma
Glavni simptom PFBS je bolečina v sprednjem delu kolena, ki se običajno poslabša pri dejavnostih, ki vključujejo upogibanje kolena. Bolečina se pogosto opisuje kot topo in nenehna, vendar se lahko občasno pojavi tudi ostra bolečina, zlasti pri večji obremenitvi kolena.
Bolečina pri hoji po stopnicah: Še posebej pri hoji navzdol, kjer se poveča pritisk na pogačico.
Bolečina pri počepu: Bolečina se pogosto pojavi ali poslabša pri globokih počepih ali pri sedenju s pokrčenimi koleni za daljše obdobje (t.i. “kino sindrom”).
Krepitacije: Bolniki lahko občutijo ali slišijo pokanje, škripanje ali drgnjenje v kolenu med gibanjem, kar je povezano s trenjem pogačice ob stegnenico.
Oteklina: Čeprav ni vedno prisotna, se lahko pojavi rahla oteklina okoli pogačice, zlasti po dolgotrajni obremenitvi.
Občutek nestabilnosti: Nekateri bolniki poročajo o občutku, da jim koleno “pobegne” ali da je nestabilno, kar je lahko posledica slabosti mišic in nepravilnega gibanja patele.
Diagnoza PFBS temelji predvsem na kliničnem pregledu in anamnezi. Potreben je natančen pregled kolena in ugotovitev mesta prisotnosti bolečine, občutljivosti, krepitacij in drugih značilnih simptomov.
Specifični testi, ki jih običajno uporabimo pri diagnozi PFBS, vključujejo:
Clarkov test: Če se ob pritisku na pogačico, medtem ko pacient zateguje kvadriceps, pojavi bolečina, je test pozitiven.
Test premikanja pogačice: Test za oceno stabilnosti patele in morebitne hipermobilnosti, ki bi lahko povzročala bolečino.
Slikovne preiskave, kot sta rentgen in magnetna resonanca (MRI), običajno niso potrebne za postavitev diagnoze PFBS, vendar se občasno uporabijo za izključitev drugih težav s kolenom ali pri atipičnih primerih, kjer se simptomi ne izboljšujejo.
Zdravljenje patelofemoralnega bolečinskega sindroma
Zdravljenje PFBS je v večini primerov konzervativno in vključuje kombinacijo počitka, fizioterapije in spremembe življenjskega sloga. Cilj zdravljenja je zmanjšanje bolečine, izboljšanje funkcije kolena ter preprečevanje ponovitve simptomov.
Prvi korak pri zdravljenju patelofemoralnega bolečinskega sindroma je zmanjšanje dejavnosti, ki povzročajo bolečino, kot so tek, skakanje in globoki počepi. Namesto tega se pacientom priporoča izvajanje dejavnosti z nizko obremenitvijo, kot so plavanje, hoja in kolesarjenje, dokler se simptomi ne umirijo.
Fizioterapija je ključni del zdravljenja in vključuje vaje za krepitev mišic, izboljšanje biomehanike gibanja ter izboljšanje propriocepcije in stabilnosti kolena. Programi fizioterapije so individualizirani in prilagojeni specifičnim potrebam pacienta.
Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) so pogosto predpisana za obvladovanje bolečine in vnetja, vendar se uporabljajo le kratkotrajno. Dolgotrajna uporaba teh zdravil ni priporočljiva zaradi možnih stranskih učinkov.
Specialna fizioterapija za patelofemoralni bolečinski sindrom
Specialna fizioterapija v Medicofit se osredotoča na celosten pristop k zdravljenju patelofemoralnega bolečinskega sindroma z uporabo naprednih terapevtskih tehnik in individualiziranih vadbenih programov.
Ključni del obravnave v Medicofitu je diagnostična terapija – biomehanska analiza gibanja, kjer temeljito preučijo hojo, tek in druga dinamična gibanja, da odkrijejo in korigirajo biomehanske nepravilnosti, ki prispevajo k PFBS.
Na podlagi analiz strokovnjaki pripravijo individualizirane vadbene programe, ki vključujejo vaje za krepitev kvadricepsa, še posebej mišice vastus medialis obliquus (VMO), kolčnih mišic in izboljšanje propriocepcije.
Manualne terapevtske tehnike, kot so masaža mehkega tkiva, mobilizacija sklepov in sproščanje miofascialnih trigger točk, so del akutne faze terapije, saj pomagajo pri sproščanju napetosti v mišicah, izboljšanju gibljivosti sklepov in zmanjševanju bolečine. V akutni fazi se uporabljajo tudi instrumentalne tehnike za zmanjšanje bolečine in sproščanje mišičnih struktur.
Medicofit pri zdravljenju PFBS uporablja tudi tehnike, kot je kineziotaping, ki pomaga pri stabilizaciji patele in zmanjšanju bolečine med vadbo, ter elektostimulacijska terapija, ki omogoča boljšo kontrolo nad ključnimi mišičnimi skupinami.
Pomemben del obravnave je tudi izobraževanje pacientov o pravilni tehniki gibanja, drži in izbiri obutve, s čimer se zmanjša tveganje za ponovitev težav. Zdravljenje je osredotočeno na optimizacijo mišične koordinacije ter vzpostavitev dinamičnih simetrij v kolkih, kolenih in stopalih.
Trajanje zdravljenja PFBS je odvisno od resnosti primera, pri čemer lažji primeri zahtevajo 5 do 10 tednov, medtem ko hujši primeri lahko trajajo več kot 20 tednov.
Kirurško zdravljenje
Kirurški poseg je redko potreben in se uporablja le v primerih, ko konzervativno zdravljenje ni prineslo izboljšanja po več mesecih. Kirurške možnosti vključujejo sprostitev lateralnega retinakula, rekonstrukcijo patelofemoralnega sklepa ali odstranitev fragmentov sklepnega hrustanca.
Kirurško zdravljenje se običajno rezervira za bolnike z izrazitimi anatomski nepravilnostmi ali trajno nestabilnostjo patele.
Prognoza patelofemoralnega sindroma
Prognoza za bolnike s PFBS je na splošno dobra, še posebej, če se zdravljenje začne zgodaj in se pacient drži priporočil fizioterapevta. Večina bolnikov doživi znatno izboljšanje v 6 do 12 tednih, čeprav se lahko pri nekaterih bolnikih simptomi občasno vrnejo, zlasti ob ponovni prekomerni obremenitvi kolena.
Redna fizična aktivnost, prilagojena sposobnostim posameznika, ter vzdrževanje mišične moči in stabilnosti kolena so ključni za dolgoročno preprečevanje ponovitve sindroma.
V primerih, kjer simptomi vztrajajo ali se ponavljajo, je priporočljivo nadaljevati s fizioterapijo in rednimi kontrolami pri specialistu.
Dolgoročno uspešno zdravljenje PFBS temelji na razumevanju in obvladovanju dejavnikov tveganja ter na zavezanosti pacientov k spremembam življenjskega sloga, ki podpirajo zdravje kolena.
Naročite se na zdravljenje patelofemoralnega bolečinskega sindroma
Viri in literatura
Dhital, M., Phillips, B. K., & Watsabaugh, D. (2020). Patellofemoral Pain Syndrome. StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. Retrieved from https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK557657/
Crossley, K. M., Stefanik, J. J., Selfe, J., Collins, N. J., Davis, I. S., Powers, C. M., … & Callaghan, M. J. (2016). Patellofemoral pain consensus statement from the 4th International Patellofemoral Pain Research Retreat, Manchester. Br J Sports Med, 50(14), 844-852.
Willy, R. W., & Hoglund, L. T. (2019). Patellofemoral pain. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 49(6), 354-364. doi:10.2519/jospt.2019.8587
Witvrouw, E., Callaghan, M. J., Stefanik, J. J., Noehren, B., Bazett-Jones, D. M., Willson, J. D., … & Crossley, K. M. (2014). Patellofemoral pain: consensus statement from the 3rd International Patellofemoral Pain Research Retreat held in Vancouver, September 2013. British journal of sports medicine, 48(6), 411-414.
